PREDSEDNIK ZDRUŽENJA OBČIN SLOVENIJE Z MINISTRICO ALEKSANDRO PIVEC O PEREČIH TEMAH S PODROČJA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA

Ljubljana, 11. 1. 2019 – Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj se je srečal z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandro Pivec. Namen sestanka je bila razprava o odprtih zadevah s področja kmetijstva in gozdarstva, ki zadevajo občine in kako stvari urediti na način, da bo bolje za vse strani. Prisotni so se strinjali, da je za razrešitev vseh odprtih vprašanj potreben dialog, za katerega si bodo prizadevali tudi v prihodnje.

Ministrica Pivec je uvodoma povedala, da pozna problematiko občin in se veseli vsakršnega konstruktivnega sodelovanja, katerega rezultat bo v zadovoljstvo vseh, tako države kot občin in nenazadnje tudi občanov.

S strani predsednika Smrdelja je bila izpostavljena problematika sprejemanja občinskih prostorskih načrtov, problematika izvajanja CLLD in delovanja LAS, umeščenost ukrepov s področja občin v novo finančno perspektivo, prenos zemljišč iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov na občine in problematika gozdnih cest. Izpostavil je tudi težave občin, ko se prepletata NATURA 2000 in kmetijstvo. Tu se namreč pojavlja dilema kako kmetijsko rabo izpeljati na način, da bo v skladu z varstvom narave. 

Podžupan Občine Kostel Miran Briški pa je izpostavil še problematiko zaraščanja kmetijskih površin in kmetijskih površin, katerih prebivalci ob Kolpi ne morejo obdelovati zaradi žične ograje.

Dotaknili pa so se tudi področja zmanjševanja subvencij in v okviru tega je ministrica Pivec povedala, da se bodo sredstva iz tega naslova zmanjševala, saj enaka količina razpoložljivih sredstev ni realna. Dodala je, da bo treba ukrepe nastavit drugače, in sicer tako, da bo njihov rezultat neka dodana vrednost. Na ta način bo potreba po subvencijah manjša. Poudarila je, da morajo pri razvoju podeželja sodelovati različni resorji, tudi občine in na ta način bodo rezultati dobri.

Predsednik Smrdelj je ob problematiki sprejemanja občinskih prostorskih načrtov, ko so postopki še vedno prezahtevni in predlogi, poudaril, da občine težko predvidijo kaj vse bodo v dolgoročnem smislu, npr. v obdobju 5 let, potrebovale pri sprejemanju OPN. Tu se skrb pojavlja predvsem z vidika gospodarstva, ko se občine zaradi birokratskih ovir velikokrat ne uspejo pravočasno odzvat na prostorske potrebe gospodarstva. Državni sekretar dr. Jože Podgoršek je v zvezi s tem pojasnil, da se ministrstvo zaveda dolgotrajnosti postopkov pri izdaji mnenj k Občinskim prostorskim načrtom in med razlogi naštel vztrajanja lokalnih skupnosti pri širitvah na najboljša kmetijska zemljišča, kljub predhodno prejetemu negativnemu mnenju ministrstva in zato je v nadaljevanju postopka potrebnih še veliko usklajevanj. Povedal je, da Slovenija potrebuje kmetijsko zemljo in da zmanjševanje tovrstnih zemljišč na dolgi rok ne bo možno. Med razlogi za dolgotrajnost postopkov pa je bilo še navedeno prilagajanje posegov lastnikom zemljišč in ne ureditvenim načrtom (zahteve po novih stavbnih površinah kljub velikemu številu še nepozidanih stavbnih zemljišč), neskladja s strateškimi usmeritvami lokalne skupnosti, tehnično neusklajena gradiva z napačnim prikazom rabe prostora ter pomanjkljivosti  posredovanega  gradiva (ni izdelanih elaboratov posegov na kmetijska zemljišča, ni variantnih rešitev ipd.). Državni sekretar pa je še povedal, da so postopki, kar se tiče kmetijskega ministrstva, v primeru, da je vloga usklajena, hitri in mogoče odstopajo za dan ali dva. Prav tako pa je pozval občine, da se v primeru dolgotrajnih postopkov obrnejo na pristojne službe MKGP.

S strani vodje Sektorja za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije Leona Ravnikarja je bilo povedano še, da bo ministrstvo v lletu 2019 pričelo s postopkom določanja trajno varovanih kmetijskih zemljišč (TVKZ), prenovljen Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) pa med drugim predvideva določitev območij za dolgoročni razvoj naselja v OPN, ministrstvo ocenjuje, da bodo postopki sprejemanja OPN vsebinsko zelo zahtevni in verjetno tudi dolgotrajni, saj bo treba zaradi določitve TVKZ in območij za dolgoročni razvoj naselja na nivoju občine uskladiti različne interese v prostoru, pri čemer imajo poleg razvojnih interesov občine in interesa MKGP po določitvi čim večjega obsega TVKZ v posamezni občini, pomembno vlogo tudi ostali varstveni režimi (npr. narava, voda, kultura, gozd). 

Pri problematiki izvajanja CLLD in delovanja LAS je predsednik Smrdelj poudaril, da občine pogrešajo ukrep obnove in razvoja vasi, s pomočjo katerega je bilo izvedenih veliko pozitivnih zgodb.  Povedano je bilo, da je ministrstvo pripravilo spremembe Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost z namenom izboljšanja izvajanja ukrepa LEADER/CLLD. Vse spremembe uredb so dodatno olajšale izvajanje lokalnega razvoja, obenem pa pripomogle k zmanjšanju upravnih bremen upravičencev in organov, ki izvajajo upravni pregled vlog in zahtevkov.

Ministrstvo meni, da pri spremembah uredb v letih 2017 in 2018 ne gre za spremembo pravil ob koncu programskega obdobja, saj bodo lokalne akcijske skupine objavljale javne pozive za izbor operacij še leta 2019, ARSKTRP bo vloge potrjevala do konca leta 2020, LAS bodo zahtevke za vodenje lahko  vlagale še do sredine leta 2023.

V zvezi z novo finančno perspektivo je bilo s strani predsednika Smrdelja povedano, da se združenja ves čas zavzema za dodatna sredstva za občine, tudi iz kmetijskega sklada. Na ministrstvu so nas seznanili, da je Evropska komisija je 2. maja 2018 sprejela predlog večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027 v višini 1.135 milijard evrov. V primerjavi s sedanjim obdobjem to pomeni znižanje skupnega obsega sredstev za SKP za 5% ter 15% znižanje sredstev za politiko razvoja podeželja, pri čemer bo celoten finančni okvir še predmet pogajanj v prihodnjem letu.

Po predlogu Komisije bi se Sloveniji glede na sedanje obdobje znižala sredstva za neposredna plačila za 3,9% ter 15% za področje razvoja podeželja. Znižanje sredstev, zlasti za področje razvoja podeželja, je za Slovenijo previsoko in ne odraža ambicij reforme SKP, saj ne zagotavlja doseganja ciljev na področju kmetijstva. Znižanje sredstev, zlasti znižanje sredstev za razvoj podeželja RS Slovenija ocenjuje kot kritično, ker ta politika predstavlja razvojno komponento SKP, ključno prispeva k naslavljanju okoljskih in podnebnih problemov ter prispeva k razvoju/ohranjanju vitalnega podeželja.

V razpravi o problemih občin glede vzdrževanja gozdnih cest in vlak, je predsednik Smrdelj opozoril na problematiko gozdnih cest tam, ker se izvaja obsežnejša sečnja zaradi različnih razlogov (žled, ujme, lubadar, vetrolom..). Ti primeri so številčnejši na področju državnih gozdov, torej takrat, ko država sama izvaja sečnjo ali pa jo izvaja skladno z postopki zunanji izvajalec. Ministrstvo je zagotovilo, da bo problematiko izpostavilo v komunikaciji z SIDG-jem in Zavodom za gozdove in jih opozorilo, da je potrebno gozdne ceste vrniti po  takih posegih v prvotno stanje.

Predsednik Smrdelj je opozoril tudi na problematiko neodplačnih prenosov zemljišč iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS na občine. Težava je v izjemno veliki količini zahtevkov, ki jih občine ne uspejo realizirat in v zahtevkih za zemljišča, ki ne sodijo v ta sklop zemljišč.

Podžupan Briški je v zvezi s problematiko zaraščanja kmetijskih zemljišč povedal, da gre za velik problem tudi z vidika občin, saj je po nekaterih občinah takih že blizu 50%. Državni sekretar Podgoršek se je strinjal, da gre za velik problem, vendar ob tem dodal, da se trend zaraščanja kmetijskih zemljišč zmanjšuje. Dodal je, da je treba z drugimi ukrepi doseči, da bodo kmetije obstale in ne zaradi subvencij.

Na opozorilo podžupana Briškija, da se zaraščajo tudi kmetijska zemljišča ob Kolpi do katerih kmetje zaradi žične ograje ob meji ne morejo obdelati, pa je državni sekretar povedal, da bodo na problematiko opozorili tudi druga ministrstva in bodo skupaj poizkusili najti ustrezno rešitev.