PREDLOG RESOLUCIJE O KREPITVI POTRESNE VARNOSTI "PREHITIMO POTRES"

Ljubljana, 2. 3. 2022 - Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili objavo predloga Resolucije o krepitvi potresne varnosti »Prehitimo potres«, ki je v postopku priprave na Ministrstvu za okolje in prostor. Resolucija oblikuje aktivno politiko krepitve potresne varnosti stavbnega fonda v Republiki Sloveniji, s katero država prispeva k manjšim posledicam v primeru potresnega dogodka.

Resolucija o krepitvi potresne varnosti (v nadaljevanju: Resolucija) sledi splošnemu cilju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, med drugim preprečitev oziroma ublažitev posledic naravnih nesreč, z namenom, da bi bilo življenje varnejše in kakovostnejše. Usmerjena je v preventivo, ki je učinkovitejša in dolgoročno sprejemljivejša od drugih oblik varstva pred naravnimi nesrečami tudi z vidika zagotavljanja sredstev za financiranje ukrepov.

Gre za instrument namenjen postopnemu utrjevanju stavbnega fonda, saj se do sedaj v krepitev potresne odpornosti stavbnega fonda ni vlagalo večjih finančnih sredstev. Izjema je Posočje, kjer je šlo za odpravo škode in popravilo ter ojačitev poškodovanih objektov po potresu.

Resolucija ima sedem glavnih ciljev, in sicer:

1. ozaveščanje - javnost bo seznanjena s tveganji, ki jih predstavlja potres, ter z ukrepi, s katerimi ta tveganja lahko zmanjšajo na sprejemljivo raven, kar bo prispevalo k ozaveščanju družbe o pomenu potresne varnosti;
2. vzpostavitev sistemskega okvirja – vzpostavitev pravno sistemskega okvirja za ureditev tega področja, od morebitnih prilagoditev normativnega okvira, ki bodo omogočale učinkovitejše ukrepanje, do ureditve centralnega pristopa k vodenju in usmerjanju dolgoročnega projekta utrditve stavb;
3. usposobitev in izobraževanje - strokovnjaki s področja graditve bodo pridobili dodatna znanja. Cilj je kakovostno izobraziti stroko za ustrezno reševanje problematike potresne ogroženosti stavb in usposobiti izvajalce protipotresne utrditve stavb z uporabo ustreznih gradbenih materialov in metod;
4. pregled stavbnega fonda -  izveden bo strokovni pregled relevantnih obstoječih stavb in ugotovljena stopnja njihove ogroženosti, kar bo temelj za nadaljnje ukrepanje;
5. zagotovitev finančnih sredstev - preučene bodo možnosti zagotovitve finančnih sredstev za izvedbo prenov potresno ogroženih stavb oziroma zmanjšanje potresnega tveganja;
6. izvedba prenove ogroženih stavb - projektiranje ter izvedba prenove potresno ogroženih stavb, pri čemer se opredeli prioritete, smotrno rabo javnih sredstev in se najprej prenovi ključne stavbe;
7. skrb za zagotavljanje ustrezne kakovosti utrditev - strokovna podpora pri pripravi in izvedbi prenove.

Najpomembnejši zastavljeni cilj je, da bo potresno tveganje stavbnega fonda po izvedenih ukrepih, ki jih resolucija predvideva, manjše od sprejemljivega tveganja. To pomeni, da bo treba potresno utrditi, v nekaterih primerih pa tudi nadomestiti med 32 in 75 tisoč stavb ali delov stavb.

Natančnejša opredelitev višine potrebnih finančnih sredstev za izvedbo posameznih ukrepov za zmanjšanje potresnega tveganja bo del akcijskih programov, v katerih bodo podrobneje analizirane in predstavljene možnosti financiranja ukrepov s poudarkom na:

• možnostih zagotavljanja finančnih sredstev državnega proračuna;
• možnostih zagotavljanja finančnih sredstev iz občinskih proračunov, upoštevajoč omejitve pri zadolževanju občin;
• možnostih zagotavljanja finančnih sredstev iz evropskih in drugih skladov;
• pridobivanju subvencij in ugodnih kreditov iz obstoječih skladov (npr. Stanovanjski sklad RS, EKO sklad, Slovenski regionalni razvojni sklad, idr.);
• možnostih zagotavljanja lastnih sredstev lastnikov (v primeru izvajanja ukrepov za zagotavljanje potresne varnosti v večstanovanjskih objektih in drugih zasebnih stavbah) z dopolnilnim ugodnim dolžniškim financiranjem;
• možnostih razvoja novih finančnih produktov, ki bodo predvidevali različne vire financiranja ukrepov ter rabo vseh razpoložljivih virov sredstev (blending) ter kombinirano rabo povratnih ter nepovratnih sredstev glede na tipologijo in lastništvo stavb;
• možnosti pridobitve sistemskega vira financiranja prenov potresno ogroženih stavb.

Protipotresna prenova obstoječih stavb pomeni tudi, da država ravna v skladu s principi krožnega gospodarstva, kar pomeni, da se stavbe strokovno vzdržuje in obnavlja in s tem preprečuje, da bi ob potresu postale odpadek. Te prenove prispevajo k daljši življenjski dobi obstoječih stavb, kar v primerjavi z novogradnjami, v primeru rušitev obstoječih stavb, predstavlja manjšo porabo surovin in emisij ob gradnji. Prenavljanje obstoječih stavb pa pomeni zmanjšanje pritiskov na zazidavo odprtega naravnega prostora. Z vložki v celostne prenove potresno ogroženih stavb, ki vključujejo tudi potresno ojačitev, pridobijo stavbe dodatno vrednost.

Do sedaj se je veliko sredstev vlagalo predvsem v energetsko prenovo stavb. V primeru hujših poškodb stavb ob potresu, bi imela razgradnja energetsko saniranih stavb večji negativni vpliv na okolje, hkrati bi bila razgradnja dražja ter v energetsko prenovo vložena finančna sredstva izgubljena. Celostni pristopi k prenovam stavb bodo pozitivno vplivali na slovensko gospodarstvo, predvsem na gradbeno in na druge spremljajoče industrijske panoge.

Vaše predlog, pripombe in mnenja nam lahko posredujete do vključno 30. 3. 2022 na elektronski naslov mateja.krvina(at)zdruzenjeobcin.si.

* * *