17.02.2021 Starost: 19 dni

POSLANKE IN POSLANCI NA 60. IZREDNI SEJI DZ RS SPREJELI SPREMEMBO VOLILNE ZAKONODAJE

Ljubljana, 17. 2. 2021 - Poslanke in poslanci so na 60. izredni seji, ki je potekala 16. 2. 2021, sprejeli novelo Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (ZDVEVDZ-B) in novelo Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-E).


Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (ZDVEDZ-B)
Poslanke in poslanci so z 45 glasovi za in 28 proti sprejeli novelo Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor,
ki spreminja meje nekaterih volilnih okrajev. Ustavno sodišče RS je pred več kot dvema letoma zaradi nesorazmerne velikosti nekaterih volilnih okrajev ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje in poslanci so imeli na voljo dve poti za uresničitev odločbe. Ena je šla v smeri ukinitve volilnih okrajev in uvedbe neobveznega prednostnega glasu, a sta dva tovrstna predloga v DZ propadla, ker nista prejela potrebne dvotretjinske večine. Decembra lani je tako skupina poslancev SDS, SMC in DeSUS v DZ vložila predlog za spremembe meja volilnih okrajev, za kar je bila v DZ dovolj podpora navadne večine. Po navedbah predlagateljev zakona se bodo okraji spremenili tako, da se zmanjšajo razlike v velikosti volilnih okrajev po številu prebivalcev in se upoštevajo geografska zaokroženost ter skupne kulturne in druge značilnosti volilnih okrajev.

Največ sprememb se obeta v volilni enoti Novo mesto, v dveh primerih pa se bosta volilna okraja preselila v drugo volilno enoto. V volilni enoti Novo mesto se bo okraj Novo mesto I zmanjšal za območje občine Škocjan, volilni okraj Trebnje pa se bo povečal za del občine Šentrupert. Ta je bil doslej del volilnih okrajev Sevnica in Litija. Okraj Sevnica se bo povečal za občino Škocjan, zmanjšal pa za del občine Šentrupert. Volilni okraj Litija, ki je bil doslej del volilne enote Ljubljana - Bežigrad, bo odslej sodil pod volilno enoto Novo mesto, pri čemer se bo zmanjšal za del občine Šentrupert. Okraj Trbovlje - Hrastnik pa se bo povečal za območje občine Hrastnik, k temu okraju bodo dodali še manjši del občine Trbovlje.

V volilni enoti Ljubljana - Bežigrad se bo volilni okraj Ribnica povečal za območje občine Dobrepolje, volilni okraj Grosuplje pa se bo zmanjšal tako, da bo obsegal le še občino Grosuplje. Vzpostavil se bo nov okraj Ivančna Gorica, ki bo obsegal območje omenjene občine, razen krajevne skupnosti Sobrače.

Sprememba v celjski volilni enoti obsega spremembo okraja Žalec II, ki se bo zmanjšal za majhen del občine Trbovlje.


Spremembe obsegajo tudi okraje v mariborski volilni enoti. Okraj Slovenska Bistrica se bo zmanjšal za krajevne skupnosti Pragersko ter Spodnja in Zgornja Polskava, hkrati pa se bo za te krajevne skupnosti povečal okraj Maribor I. Volilni okraj Maribor III se bo zmanjšal za del občine Pesnica, ta del pa se bo priključil ptujski volilni enoti, in sicer okraju Pesnica.

Po dosedanji ureditvi je bilo razmerje med najmanjšim volilnim okrajem po številu prebivalcev (Hrastnik z 9214 prebivalcev) in največjim volilnim okrajem (Grosuplje s 40.813 prebivalcev) 1:3,73. Glede na sprejete spremembe pa je največji volilni okraj Celje I s 36.150 prebivalci, najmanjši pa Ilirska Bistrica, ki ima 13.370 prebivalcev. Razmerje med njuno velikostjo je 1:2,7. Povprečno velika volilna enota v Sloveniji ima 23.324 prebivalcev, skupno odstopanje osmih volilnih enot od navedenega je 21,6 odstotka, torej povprečno 2,7 odstotka.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-E)
Poslanke in poslanci so z 80 glasovi za in 9 proti sprejeli novelo Zakona o volitvah v državni zbor,
s katero sta poslanca manjšin predlagala poenostavitev sistema volitev predstavnikov madžarske in italijanske narodne skupnosti. Po novem bo t. i. sistem borda, ki je po splošni oceni zastarel in volivcem nerazumljiv, zamenjal enokrožni večinski volilni sistem. Predlog sta v parlamentarno proceduro vložila poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti Felice Žiža in Ferenc Horvath. Kot je povedal poslanec  Žiža, imajo pripadniki narodnih skupnosti že od leta 1992 velike težave pri uveljavljanju pasivne in aktivne volilne pravice.

Veljavni sistem borda je namreč zapleten. Pripadniki narodnih skupnosti svoje predstavnike volijo tako, da na glasovnici označijo prednostni vrstni red s številkami od 1 naprej, kandidatu pa se za vsako prvo mesto dodeli toliko točk, kolikor je kandidatov na glasovnici. Točke se nato seštevajo, izvoljen pa je kandidat z največ točkami.

Po večinskem volilnem sistemu, ki ga prinaša novela, bo volivec glasoval samo za enega kandidata, zmagal pa bo tisti, ki bi zbral največje število glasov.

                                                         * * *


< JAVNI POZIV ZA SOFINANCIRANJE VLAGANJ V JAVNO KULTURNO INFRASTRUKTURO LOKALNIH SKUPNOSTI (JP JKI 2021)