27.06.2008 Starost: 14 let
Kategorija: Novice

POSLANCI SO KONČALI REDNO JUNIJSKO ZASEDANJE

40. redna seja Državnega zbora, ki je obsegala enainštirideset točk dnevnega reda, se je pričela v ponedeljek, 16. junija in je potekala vse do petka, 27. junija 2008. Med drugimi so bile sprejete novele zakona o javnih uslužbencih, o varstvu okolja ,o energetskem zakonu in resolucija o zdravstvenem varstvu za petletno obdobje.


SPREJETI ZAKONI IN RESOLUCIJA

Novela zakona o Energetskem zakonu

Poslanci so opravili obravnavo in sprejeli predlog novele energetskega zakona, s katero naj bi po predlogu vlade dosegli povečano investiranje v elektrarne na obnovljive vire in elektrarne s soproizvodnjo, poleg tega pa zagotovili uskladitev zakona z zavezami Slovenije v postopku preiskave s strani Evropske komisije.
Bistveni del predlaganih sprememb predstavlja uskladitev slovenske energetske zakonodaje s stališči Evropske komisije. Stališče komisije govori o shemi državne pomoči, ki jo izvaja Slovenija v okviru svoje zakonodaje o kvalificiranih proizvajalcih energije.
Podpore so namenjene t.i. kvalificiranim elektrarnam, kot oblika dovoljenih državnih pomoči za zaščito okolja. Sheme podpor so usklajene z veljavnimi smernicami za državne pomoči za zaščito okolja ter prijavljene komisiji.
Po predlogu novele zakona bodo do podpore upravičene predvsem nove oz. novejše elektrarne, ki potrebujejo pomoč pri amortiziranju objektov. Podpore se bodo izvajale kot zagotovljen odkup po vnaprej določeni ceni, ki pokriva lastne stroške proizvodnje električne energije v teh elektrarnah ali kot obratovalna pomoč v obliki premije, višina katere je odvisna od tržnih cen električne energije.

 

Novela zakona o javnih uslužbencih

Glavna sprememba zakona o javnih uslužbencih je ukinitev strokovnih izpitov za državne in občinske uslužbence. Namesto tega bo vsak na novo zaposleni v javni upravi deležen primernega usposabljanja. Ker k noveli ni bilo vloženih dopolnil, razprave poslancev ni bilo. Dodana vrednost izpitov ne opravičuje izgube časa in denarja, ki jo ti izpiti pomenijo, saj obstajajo drugi načini preverjanja strokovnega znanja. Vsak novinec v javni upravi bo tako "deležen ustreznega usposabljanja, da bo seznanjen s sistemom državne uprave, vrednotami in načinom poslovanja oziroma sistemom državnih organov in vrednotami in načinom poslovanja javne uprave". Za to pa zadošča "kratek in učinkovit uvajalni seminar". Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva od 2008 do 2013 Slovenija je že štiri leta brez dolgoročnih usmeritev na področju zdravstva, zato je Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva od 2008 do 2013 potrebna. Osnovna vizija dokumenta je skrb za lastno zdravje. Ključni cilj dokumenta so zdrave državljanke in državljani ter zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev. Pri pripravi dokumenta so sodelovali mnogi različni strokovnjaki in civilna združenja. Ključne vrednote v resoluciji so univerzalnost, enakost, solidarnost, vključenost, kakovost, odgovornost, zaupanje in etično ravnanje. Pomembna razlika od prejšnjih dokumentov je v tem, da je mnogo večji poudarek na širši skrbi za osveščanje o zdravem načinu življenja. Dokument po vsebuje konkreten akcijski načrt, kako bomo preko civilnih združenj, preko različnih projektov osveščali državljanke in državljane, jih spodbujali k manj alkohola, k nič kajenja, k zdravi prehrani, k več gibanja.

 

Novela zakona o varstvu okolja
Državni zbor jez 52 glasovi za in tremi proti sprejel novelo zakona o varstvu okolja. Novela prenaša določila direktive o odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode. Novela prenaša določila direktive o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode, ki bi jo morali v pravni red prenesti do 30. aprila 2007. Evropska komisija je v četrtek napovedala vložitev tožbe zoper države, ki niso prenesle določil direktive. Novela določa, da morajo pristojna ministrstva in organi občin pri sprejemanju predpisov, ki lahko pomembno vplivajo na okolje, zagotoviti sodelovanje javnosti. S tem so v zakon vnesli zahtevo ustavnega sodišča glede spoštovanja določil Aarhuške konvencije. Po novem bo lahko Ekološki sklad RS poleg kreditiranja izkoriščal tudi druge finančne instrumente, kot so vlaganje kapitala v finančne in gospodarske družbe, finančni zakup in dodeljevanje nepovratnih sredstev za namene varstva okolja. Novela opredeljuje možnega povzročitelja nevarnosti za nastanek okoljske škode oz. za nastanek te škode, ki je omejena na večjo škodo. Povzročitelj bo moral v primeru nevarnosti za nastanek škode sprejeti vse potrebne ukrepe ter o njih obvestiti ministrstvo, ki bi nato lahko takšne ukrepe izvedlo tudi samo. V primeru nastanka okoljske škoda bo moral povzročitelj izvesti vse preventivne ukrepe, ministrstvu pa v odobritev poslati predlog ukrepov za sanacijo okolja. Za plačilo izvedbe ukrepov velja princip objektivne odgovornosti za povzročitev nevarnosti za okoljsko škodo oz. za njen nastanek. Zakon ureja ureja tudi področje drugih dveh prožnih mehanizmov Kjotskega protokola (poleg trgovanja z emisijskimi kuponi), imenovanih skupne naložbe, ki vključujejo projekte skupnega izvajanja in mehanizem čistega razvoja.

 

ZAKON V OBRAVNAVI


Predlog zakona o javnih skladih - druga obravnava

Predlaganemu zakonu o javnih skladih, ki določa minimalna merila, ki jih mora izpolnjevati pravna oseba, da lahko posluje kot javni sklad, poslanske skupine večinoma niso nasprotovale. V razpravi so predvsem pozdravljali predlog, da bodo javni skladi lahko pridobivali sredstva iz zasebnih in evropskih virov. Predlog zakona o javnih skladih določa minimalna merila, ki jih mora izpolnjevati pravna oseba, da lahko posluje kot javni sklad. Cilj zakona je omogočiti javnim skladom pridobivanje sredstev iz zasebnih in evropskih virov ter s tem razbremeniti javnofinančne vire. Z zakonom naj bi poleg tega tudi popravili ureditve, ki so se v času od sprejema sedanjega zakona izkazale za nesmotrne in neizvedljive. Zakon uvaja pojem "kapital" kot pasivno postavko bilance javnega sklada oziroma obveznost javnega sklada do ustanovitelja iz naslova prejetega namenskega premoženja javnega sklada. Sicer javni sklad ni kapitalska družba, vendar je rešitev povzeta po ureditvi za javne gospodarske zavode, ki prav tako niso kapitalske družbe. Da bi imel javni sklad dovolj presežka za financiranje svojega delovanja, je dvignjena tudi minimalna vrednost namenskega premoženja, ki ga mora javnemu skladu zagotoviti ustanovitelj. Zakon uvaja tudi možnost pridobivanja zasebnih sredstev za izvajanje javnega interesa. Javni sklad sme tako sprejemati sredstva od drugih virov in ne le od ustanoviteljev. Nasprotovanje takšni možnosti izvajanja partnerskih projektov bi onemogočilo črpanje več 100 milijonov evropskih sredstev. V skladu z zakonom javni sklad lahko ustanovi država, pokrajina ali občina. Vlogo ustanovitelja izvaja vlada, pokrajinski oziroma občinski svet. Za ustanovitev javnega sklada morata država in pokrajina zagotoviti najmanj 30 milijonov evrov namenskega premoženja, občina pa najmanj 10 milijonov evrov namenskega premoženja.

 

ZAVRNJENA ZAKONA

Predlog zakona o subvencioniranju prehrane v osnovnih šolah, prva obravnava Poslanci so opravili prvo branje in zavrnili predlog zakona o subvencioniranju prehrane v osnovnih šolah. Za prvopodpisanega pod predlog Srečka Prijatelja (SNS) bi bilo prav, da se po študentih in dijakih sistemsko uredi tudi prehrano osnovnošolcev. Za koalicijo bi zadostovalo spremeniti šolske pravilnike, v SD in LDS pa opozarjajo na nedodelanost zakona. Predlog predvideva, da bi s 1. januarjem 2010 uvedli subvencioniranje dveh dnevnih obrokov (malice in kosila) za vse otroke v osnovnih šolah ne glede na socialni položaj v višini 2,42 evrov. Predlog naj bi po izračunih državni proračun stal 79 milijonov evrov letno. Kot je spomnil poslanec SNS Srečko Prijatelj, je vložitev zakonskega predloga postala nujna po tem, ko so vlado zaman pozvali, naj "zapolni to vrzel". Glavni razlog za sprejem zakona je po Prijateljevo ta, da je z urejeno šolsko prehrano mogoče najučinkoviteje popraviti nepravilne prehranbene navade. Po mnenju predlagateljev je sedanji sistem, ki predvideva, da subvencije na podlagi prošenj staršev odobri šolski svet, podcenjujoč. Poleg tega so mnogi revni starši preponosni, da bi zaprosili za subvencije, je dodal poslanec. Zakon bi bil po njegovo dokaj enostavno uresničiti, saj v večini šol administrativni in tehnični pogoji za to že obstajajo.

 

Novela zakona o varstvu osebnih podatkov
Poslanci so s 35 glasovi za in 23 proti sklenili, da predlog zakona o dopolnitvah zakona o varstvu osebnih podatkov ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Dopolnitve je Pavel Gantar (Zares) predlagal zaradi t.i. afere z diplomatsko depešo, dotikale pa so se nadzora nad telefonskimi klici javnih uslužbencev.


< VČERAJ PRIČELA VELJATI NOVELA ZFO