25.07.2017 Starost: 4 let

PODPISAN SPORAZUM O SODELOVANJU PRI POGAJANJIH O EVROPSKI KOHEZIJSKI POLITIKI PO 2020

Ljubljana, 24. 7. 2017 - Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj, predsednica razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija Lilijana Madjar in predsednik razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija Ivan Žagar so podpisali sporazum o sodelovanju pri pogajanjih o evropski kohezijski politiki po letu 2020.


"Zdaj je še prezgodaj govoriti o prihodnji finančni perspektivi, dejstvo pa je, da je možno, da Zahodna kohezijska regija praktično do enega dela sredstev ne bo več mogla dostopati," je ob podpisu dejala ministrica Smerkoljeva in dodala, da bo v prihodnje večina sredstev šla na Vzhodno kohezijsko regijo.

 

Že zdaj je jasno, da ko govorimo o prihodnosti po 2020, ne govorimo le o kohezijski politiki, ampak najprej o prihodnosti EU. Šele ko bo jasen scenarij o prihodnosti EU, t.i. bele knjige, bodo jasna izhodišča, ki jih bo EU državam članicam postavila.

 

Pogajanja za prihodnjo finančno perspektivo - ta bodo stekla jeseni - se sicer začenjajo kasneje, kot so bila doslej, in sicer zaradi neznank, kot sta npr. brexit in proračun.

 

Kot je poudarila ministrica, je treba že zdaj razmišljati o obdobju po 2023, ko bo treba narediti in vzpostaviti nek sistem, ki bo pošteno do obeh slovenskih regij. Zagotoviti bo treba dodatna sredstva, tu ima v mislih predvsem integralni del, torej proračun. "Poskušali bomo biti čim bolj pošteni," je dejala ministrica, ki verjame, da bo delež nepovratnih sredstev v prihodnji finančni perspektivi bistveno nižji in bo treba poiskati druge vire, kot so npr. povratni finančni viri.

 

Žagar danes podpisani sporazum razume kot sodelovanje med vladno in regionalno ravnjo, čeprav Slovenija regij formalno nima, zaradi česar imamo tudi velike razvojne težave. "Razvojne razlike v Sloveniji so se povečale," je opozoril in ocenil, da bodo pogajanja izjemno zapletena.

 

Da je Zahodna Slovenija bolj razvita, je priznala tudi Madjarjeva, a poudarila, da so tudi znotraj regij velike razlike. "Jasno je, da mora več sredstev v manj razvite regije, ampak tudi najrazvitejše je treba spodbuditi k razvoju," je dodala.

 

Ob tem je omenila iniciativo za kohezijsko politiko za vse evropske regije po 2020, ki si prizadeva, da se v EU celotna kohezijska ovojnica ne bi zmanjšala, kar je sicer zaradi brexita velik izziv. Poleg tega smo v času, ko se želijo naslavljati tudi nove vsebine, kot so varnost Evrope in migracije, kar se želi financirati skozi kohezijsko politiko.

 

Za Madjarjevo je ključno tudi, da bi se vzporedno ob debati o prihodnosti kohezijske politike vodila tudi razprava o prihodnosti regionalne politike v Sloveniji. "Razvoj je izrazito dolgoročna in interdisciplinarna meja in potrebuje sistemsko in dolgoročno podporo," je še dejala.

 

Cilj sodelovanja obeh regij in vladne službe pri pogajanjih je sicer oblikovanje stališč, ki bodo v največji možni meri odražala skupne interese. Sodelovanje bo potekalo v smeri iskanja najboljšega kompromisa, ki bo predstavljen in zastopan pred mednarodnimi telesi. (Vir: STA)

 

 

 


< VLADA SPREJELA PREDLOG NOVEGA ZAKONA O MNOŽIČNEM VREDNOTENJU NEPREMIČNIN