27.01.2010 Starost: 12 let
Kategorija: Novice

OKROGLA MIZA DRŽAVNEGA SVETA O USTANOVITVI POKRAJIN

Ljubljana, 26.1.2010 - Včeraj je v prostorih državnega sveta potekala okrogla miza na temo ustanovitve pokrajin, ki se jo je udeležila stroka, predstavniki državnega sveta ter drugi povabljeni. Ustanovitev pokrajin je nujna za nadaljnjo decentralizacijo države in dekoncentracijo oblastnih funkcij, predvsem pa zaradi bolj uravnoteženega razvoja, je poudaril njegov predsednik Blaž Kavčič.


Okroglo mizo z naslovom Kakšne pokrajine potrebujemo? je državni svet pripravil skupaj z Društvom občanski forum, sodelujoči strokovnjaki z različnih področij pa so s Kavčičem soglašali, da Slovenija pokrajine potrebuje.

 

Nekdanji ustavni sodnik in profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani Ciril Ribičič pa ugotavlja, da se je žal v vseh letih bolj malo spremenilo in se vedno najdejo novi izgovori, da se ne uresniči tisto, kar bi bilo v dolgoročnem interesu Slovenije. Gre za zgodbo o številnih zamujenih priložnostih, pravi Ribičič in dodaja, da bi bila Slovenija bistveno drugačna, če bi pokrajine oblikovali že neposredno po osamosvojitvi.

 

Pokrajine bi ob bolj učinkovitem upravljanju države in decentralizaciji prispevale tudi k temu, da bi država lahko uspešneje izkoristila članstvo v EU, ko gre za črpanje evropskih sredstev, in tudi uspešneje reševala težave sedanje ekonomske krize.

 

Gre za "eminentno politično vprašanje", je prepričan nekdanji notranji minister, rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc. Stroka je namreč svoje povedala že večkrat in lahko postreže z znanjem na tem področju, kaj bistveno novega po njegovem mnenju najbrž ni več mogoče. Gre preprosto za to, ali se je politika sposobna zediniti, opozarja Bohinc, ki poudarja, da mora politika nadaljevati s prizadevanji za iskanje konsenza.

 

Stane Vlaj, upokojeni profesor za področje javne uprave in član strateškega sveta za decentralizacijo in regionalizacijo, je dejal, da se uvedba pokrajin, ki po spremembi ustave imajo ustrezno ustavno podlago, vse bolj odmika, "ali kot pravijo politiki, ni več prioriteta". Ocenjuje tudi, da država nima jasno izdelane strategije in ciljev razvoja lokalnih skupnosti.

 

Vsekakor je večina prave stroke, torej ne tiste, "ki riše zemljevide po naročilu", po Vlajevih besedah povedala, da se zavzema za model velikih pokrajin, ki bodo imele ustrezne materialne in človeške resurse. O tistih, ki so predlagali tri pokrajine, pa Vlaj pravi, da se "niso zavedali, da mešajo jabolka s hruškami", ker v tem primeru ne gre za pokrajine, ampak za dežele.

 

Profesor s Pravne fakultete Albin Igličar je poudaril, da mora biti projekt, preden bodo sprejete zakonske norme, dorečen s strokovnjaki z različnih področij. V prejšnjem mandatu, v fazi zadnjih razprav ter v pripravah za referendum pa je bila, kot je opozoril predsednik Društva občanski forum Vladimir Braco Mušič, stroka izrazito degradirana, pri čemer je izpostavil ignorantski odnos med drugim do regionalne in urbane geografije, urbane sociologije, urbanizma in krajinskega planiranja ter oblikovanja in tistih vej ekonomskih znanosti in tehnik, ki pomagajo pri presojanju racionalnosti prostorskega merila.

 

Na okrogli mizi so se dotaknili tudi vrste konkretnih vidikov ustanavljanja pokrajin, med drugim financiranja. Finančna avtonomija je osnova učinkovite decentralizacije, je poudarila Vilma Milunovič z Mestne občine Koper. Pokrajine si po njenih besedah vsaj v delu zaslužijo avtonomne, izvirne finančne vire. čŒe tega ne bo, ne bo doseženi osnovni namen.


< RAZPRAVA O PRENOVI POSTOPKOV JAVNEGA NAROČANJA V DRŽAVNEM ZBORU