ODPRTA ŠTEVILNA VPRAŠANJA GLEDE STRATEGIJE RAZVOJA LOKALNE SAMOUPRAVE

Ljubljana, 23. 3. 2015 - Ustanovitev pokrajin, reorganizacija državne uprave, število in financiranje občin, je le nekaj vprašanj, za katera sodelujoči na okrogli mizi Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes) pričakujejo, da bo nanje odgovorila napovedana strategija lokalne samouprave.

Na okrogli mizi, ki so jo posvetili nedavno preminulemu strokovnjaku s področja lokalne samouprave Stanetu Vlaju, je upokojeni profesor z ljubljanske Pravne fakultete Albin Igličar opozoril, da sistem postaja nepregleden.

Kot je dejal, je Zakon o lokalni samoupravi iz leta 1993 skupaj z odločbami Ustavnega sodišča RS do danes doživel okoli 30 sprememb. Zato bi bilo prav, da bi najprej oblikovali jasno politično izhodišče, torej strategijo. Po njegovih besedah namreč še vedno manjkajo jasne politične usmeritve tako v zvezi z upravnimi okraji, pokrajinami in občinami, pravi Igličar. S tega zornega kota se mu zdijo časovni roki za pripravo strategije "malo preveč napeti".

Javna razprava o strategiji lokalne samouprave je predvidena za marec, njena obravnava in sprejem na vladi za junij, sprejem v DZ pa za september.

Ponovno "operiramo zgolj z nekimi izhodišči, ki jih lahko opredelimo kot nabor vprašanj, brez odgovorov v obliki alternativnih rešitev, ki bi bile tudi primerno ovrednotene in bi vsaka zase ali skupaj pomenile neko predvidljivo celoto", pa je ugotavljal Miloš Senčur s Fakultete za državne in evropske študije.

Profesor z ljubljanske Pravne fakultete Franc Grad v izhodiščih za strategijo pogreša, da ni kaj več rečenega na temo pokrajin, glede na to, da so te predvidene v ustavi.

Igličar meni, da bi najprej postavili mrežo upravnih okrajev, v drugi fazi pa videli, ali bi te upravne okraje vezali na pokrajine, in šele nato razmišljali o reformiranju občin.

Senčur vidi možnost, da bi lahko vsaj začasno funkcijo druge ravni lokalne samouprave prevzele mestne občine, pri čemer pa bi morali mrežo obstoječih mestnih občin nekoliko spremeniti. Sicer pa poudarja, da je treba v temelju razmejiti naloge med državo in lokalno samoupravo, pogledati, kaj je kdo sposoben opravljati, kar nujno zahteva tudi reorganizacijo državne uprave.

Število občin pa je po Gradovih besedah nemogoče zmanjševati z administrativnim ukrepom. Kot pravi, je eden od razlogov za drobljenje občin v načinu njihovega financiranja, zato je brez ustreznih finančnih spodbud po njegovem mnenju vsako reformiranje nesmiselno.

V razpravo se je vključil tudi dolgoletni občinski svetnik Miha Jazbinšek, ki je prepričan, da male občine dobro delujejo, rešitev za občine pa so pokrajine. Po mnenju nekdanjega evropskega poslanca Jelka Kacina pa je treba sprejeti strateško odločitev, ki bi preprečila praznjenje Slovenije in "napihovanje Ljubljane" in s tem omogočila, da se tudi izven Ljubljane ohranjajo in pospešujejo neka jedra, okoli katerih se bodo razvile različne funkcije.