29.11.2016 Starost: 3 let

ODLOČBA USTAVNEGA SODIŠČA ŠT. U-I-150/15 Z DNE 10. 11. 2016

Ljubljana, 29. 11. 2016 - Ustavno sodišče RS je zavrglo zahtevo mestnih občin za presojo dveh členov Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015, ki sta določala višino povprečnine za občine v omenjenih dveh letih. Je pa Ustavno sodišče razveljavilo pravilnik o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za določitev povprečnine, ter ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo RS sedmi odstavek 86.a členaZakona o lokalni samoupravi, ki ureja pogoje, po katerih lahko združenje občin pridobi reprezentativnost.


Kot so na sodišču zapisali v obrazložitvi, Ustavno sodišče praviloma presoja veljavne predpise. O ustavnosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, ki je prenehal veljati, pa presoja le, če predlagatelj izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oz. nezakonitosti. Sodišče je tako predlagateljice pozvalo, naj izkažejo morebitne protiustavne posledice v zvezi s predpisi, kar so te tudi storile. Pojasnile so, da jim je izpodbijana proračunska ureditev, ki je prenehala veljati, povzročila negativne finančne posledice, v primeru ugotovljene protiustanosti pa bi bile upravičene do povrnitve teh sredstev.

Sodišče na podlagi njihovega odgovora ugotavlja, da pričakujejo izboljšanje svojega ekonomskega položaja, česar pa niso določno opredelile. "Glede na ustaljeno ustavnosodno presojo s temi navedbami niso izkazale t. i. pravovarstvene potrebe oz. niso izkazale, da bi ugoditev zahtevi izboljšala njihov pravni položaj," je zapisalo sodišče. Zato je njihovo zahtevo v tem delu zavrglo, enako je ravnalo tudi pri dogovoru o višini povprečnine za leto 2015, kjer so občine prav tako izpodbijale določbo glede višino povprečnine. Zavrglo je tudi zahtevo občin za odpravo protiustavnega stanja in ureditev položaja mestnih občin, ker navedbe predlagateljic v tem delu niso obsegale z Zakonom o ustavnem sodišču predpisanih sestavin.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo sedmi odstavek 86.a člena Zakona o lokalni samoupravi, ki določa kriterije za pridobitev lastnosti reprezentativnosti združenj občin. Zakon o lokalni samoupravi dopušča občinam ustanovitev združenja občin tudi v primeru, ko so osrednji namen združevanja posebni interesi občin. Mestne občine imajo po Ustavi drugačen položaj kot druge občine, tako glede značilnosti občinskega območja kot glede nalog. Združenja, kamor se lahko združujejo le mestne občine, so glede na to različna od združenj občin, kamor se lahko združujejo vse občine. Vendar pa je zakonodajalec določil enake kriterije za pridobitev reprezentativnosti prav vseh združenj občin. Za enako obravnavo različnega položaja zakonodajalec ni izkazal razumnega razloga, zato je Ustavno sodišče odločilo, da je sedmi odstavek 86.a člena Zakona o lokalni samoupravi v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Ustavno sodišče je Državnemu zboru za odpravo ugotovljene protiustavnosti določilo rok enega leta.

Ustavno sodišče je razveljavilo Pravilnik o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za določitev povprečnine, ker ne zagotavlja, da bi se v njem določeni podprogrami nanašali le na naloge občin, določene z zakoni, in s tem povezane stroške občin. Zato je odločilo, da je navedeni Pravilnik v neskladju z legalitetnim načelom iz drugega odstavka 120. člena Ustave. Pravilnik je Ustavno sodišče razveljavilo z odložnim rokom enega leta. Minister, pristojen za finance, bo tako glede na potek postopkov za pripravo proračunskih predpisov za leto 2018 lahko protiustavno ureditev iz Pravilnika pravočasno uskladil z Ustavo.

Ustavno sodišče je še ugotovilo, da niti sistem financiranja občin kot tak niti drugi odstavek 11. člena Zakona o financiranju občin, ki ureja sklenitev dogovora o višini povprečnine med Vlado in reprezentativnimi združenji občin, nista v neskladju z Ustavo. Izhajalo je iz že sprejetih stališč, da glede na načelo socialne države iz 2. člena Ustave zakonodajalec celo mora sprejeti ukrepe, ki korigirajo objektivne razlike med občinami, da bi se vsem prebivalcem, ne glede na to, v kateri občini prebivajo, zagotovile dobrine, ki pomenijo njihove ustavne in zakonske pravice ter jih izvajajo občine. Ustavno sodišče je izrecno navedlo, da je v drugem stavku 142. člena Ustave za financiranje občin uveljavljena posebna ureditev v razmerju do načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave.

Ustavno sodišče je ugotovilo tudi, da pripad sredstev občinam iz pobrane dohodnine le do višine izračunane primerne porabe (55. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017), ni v neskladju z Ustavo. Ustavna ureditev lokalne samouprave občinam ne zagotavlja presežkov sredstev, namenjenih za financiranje primerne porabe (zakonske naloge občin).

 

 

Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-150/15


< ZDRUŽENJE OBČIN SLOVENIJE VLOŽILO ZAHTEVO ZA OCENO USTAVNOSTI ZAKONA O POGREBNI IN POKOPALIŠKI DEJAVNOSTI