Kategorija: Novice
ODBOR ZA OKOLJE O NEIZPOLNJEVANJU ZAHTEV GLEDE ODPADKOV
Ljubljana, 4. 2. 2009 - Odbor DZ za okolje in prostor se je danes seznanil s težavami pri ravnanju s komunalnimi odpadki v državi. Slovenija namreč do sredine julija ne bo uspela izpolniti zahtev področne evropske direktive. Glavna težava je neločevanje odpadkov in infrastruktura za njihovo obdelavo. Odbora se je zaradi aktualnosti teme udeležil Robert Smrdelj, predsednik ZOS.
Slovenija do 16. julija letos ne bo uspela prenesti zavez evropske direktive o ravnanju z odpadki, je opozoril okoljski minister Karl Erjavec. "Problem je pereč; stanje je najbolj zaskrbljujoče pri ločevanju odpadkov, tudi ni infrastrukture za njihovo obdelavo," pravi. Odbor je na podlagi razprave soglasno sprejel vrsto sklepov, s katerimi spodbuja sprejetje ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja in tudi izpolnjevanje zavez.
člani odbora so ugotovili, da iz poročila o izvajanju strateških usmeritev glede ravnanja s komunalnimi odpadki, s katerim so se seznanili, ni razvidno, kako se bo odvijalo ravnanje z odpadki po 16. juliju letos, ko se morajo obstoječa odlagališča prilagoditi zahtevam direktive. Je pa v operativnem programu zmanjševanja odpadkov določeno, da jih bo od sedanjih 40 delujočih odlagališč po 16. juliju delovalo še 23, nadalje pa naj bi celotno odlaganje prevzelo 15 regijskih centrov za ravnanje z odpadki.
Odbor je vladi naložil, naj prouči možnost, da po 15. juliju podaljša obratovanje odlagališč, kjer so ustrezne tehnične zmogljivosti ter izpolnjujejo okoljske zahteve in imajo soglasje prebivalstva. Sodelujoči so se strinjali, da glede na sedanje ravnanje z odpadki ne kaže, da bodo zastavljeni cilji doseženi, zato so pozvali k pripravi ukrepov za preusmeritev odpadkov z odlagališč v postopke predelave. Vladi so predlagali, naj pripravi dopolnitev nacionalnega programa o varstvu okolja v delu, ki govori o odpadkih, in sicer s cilji, ukrepi in časovnico za zmanjšanje količin odloženih odpadkov. Vlada naj po sklepu odbora tudi prouči možnost, da se v Sloveniji po zgledu drugih evropskih držav spodbuja vračanje embalaže (plastenk, steklenic, pločevink) in iztrošenih aparatov.
Glede na direktivo bodo morala vsa odlagališča delovati v skladu z IPPC dovoljenji. Poleg tega bo morala Slovenija v letih 2009 in 2010 zagotoviti, da bo v skupni količini odpadkov največ 28 odstotkov biorazgradljivih odpakov, do leta 2015 pa mora ta delež znižati na 20 odstotkov. Zato je odbor pozval k sprejemu ukrepov za zmanjšanje tega deleža in pospešitev izgradnje objektov za njihovo obdelavo. Ker se okoljski cilji ne dosegajo, odbor vlado poziva, naj ga seznani z izvajanjem dodatnih ukrepov za izboljšanje in poenotenje javnih služb varstva okolja.
Ministrski zbor so tudi pozvali, naj prouči možnosti za izboljšanje inšpekcijskega nadzora nad izvajalci javne službe odlaganja ostankov obdelanih komunalnih odpadkov.
Stanje glede izgradnje regijskih centrov za ravnanje z odpadki je po Sloveniji v različnih fazah. Najdlje so v Celju, kjer v centru poizkusno poleg sortiranja deluje že mehansko biološka obdelava in termična obdelava odpadkov. Večina od ostalih 14 projektov je v fazi priprave dokumentacije in vloge za pridobitev evropskih sredstev ali pa že čakajo na potrditev iz Bruslja (npr. ljubljansko odlagališče za osrednjo Slovenijo). Razgovori med občinami še tečejo na Gorenjskem, kjer bosta dva regijska centra, ter na južnem Primorskem, kjer so po ministrovih besedah župani še daleč od dogovora.
Odbor je okoljsko ministrstvo pozval, naj aktivno sodeluje pri aktivnostih za izgradnjo teh centrov. V 30 dneh naj pripravi pregled projektov regijskih centrov z vidika predlaganih zmogljivosti in finančnih sredstev. Poleg tega naj nudi pomoč pri delovanju občinskih služb ravnanja z odpadki in spremlja rezultate pri doseganju okoljskih ciljev.
Sodelujoči na seji so se strinjali, da je največ rezerve pri posameznikovi ozaveščenosti tako glede ustvarjanja odpadkov kot njihovega ločevanja. Erjavec je navedel, da od 900.000 ton letno zbranih odpadkov 700.000 ton samo odložimo in jih ne obdelamo. Zato je odbor ministrstvo pozval, naj v sodelovanju z občinami in nevladnimi organizacijami sproži trajno akcijo osveščanja in vzgoje prebivalstva na tem področju.
Na ministrstvu sicer pričakujejo, da bo vseh 15 projektov regijskih centrov zaključenih v okviru tekoče finančne perspektive (do leta 2013). Pomembno je pripraviti dokumentacijo in načrtovati lastno udeležbo, pravi minister, sredstva v okviru finančne perspektive so na voljo.
* * *
< VLADA PREDSTAVILA PAKET VARČEVALNIH UKREPOV SINDIKATOM JAVNEGA SEKTORJA