16.10.2013 Starost: 6 let

ODBOR DZ ZA ZADEVE EU VLADO POZVAL K ČIMPREJŠNJI PRIPRAVI DOKUMENTOV ZA ČRPANJE KOHEZIJSKIH SREDSTEV

Ljubljana, 15. 10. 2013 - Odbor DZ za zadeve EU je na seji med drugim pozval vlado, da čim prej oblikuje programske dokumente, ki bodo podlaga za črpanje sredstev v obdobju 2014-2020. Država namreč precej zamuja s črpanje evropskih sredstev, zaradi česar bi lahko izgubili tudi do 300 milijonov evrov sredstev. Seje odbora se je udeležil tudi predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj.


Glede na to, da sta v Sloveniji vzpostavljeni dve kohezijski regiji, odbor predlaga vladi, da pripravi tudi dva operativna programa, ter jo poziva, da programske dokumente usklajujejo z razvojnima svetoma kohezijskih regij in na ta način zagotovi partnerski pristop pri procesu razvojnega načrtovanja.

 

Poročilo o črpanju kohezijskih sredstev v obdobju 2007 in 2013, ki so ga pripravili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, namreč ugotavlja, da je Slovenija od začetka leta 2007 do konec avgusta letos prejela slabi dve milijardi evrov sredstev iz bruseljske blagajne, kar je le 47,8 odstotka razpoložljivih sredstev. V letošnjem letu pa je bilo do sedaj realiziranih za 270 milijon evrov izplačil, kar je le 30 odstotkov zneska, ki je za kohezijsko politiko načrtovan v rebalansu.

 

Med razloge za zamude pri črpanju sredstev uvrščajo stečaje operativnih izvajalcev projektov - gradbenih podjetij, likvidnostne težave občin, pritožbe in revizijski postopki pri javnih naročilih ter dolgi birokratski postopki na ministrstvih in pomanjkanje specifičnih znanj, še posebej s področja javnega naročanja.

 

Državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Andreja Kert je ob tem povedala, da v prihodnjem tednu na vladi pričakujejo sprejetje posebnega akcijskega načrta, s katerim želijo nevarnosti izgube sredstev zmanjšati na minimum, kolikor je to še mogoče.

 

Seje se je udeležil tudi vodja enote na generalnem direktoratu Evropske komisije za regionalno politiko Raphael Goulet, ki je ocenil, da se bo Slovenija do konca leta težko izognila izgubi določenega deleža sredstev. "Upam, da izgub ne bo, je pa res, da bo to težko doseči," je dejal Goulet. Ob tem se je strinjal, da je ena poglavitnih težav Slovenije na področju črpanja sredstev prav količina pritožb v različnih postopkih. "Slovenija bi se lahko odrezala bolje, a ne ustvarjajmo vtisa dramatičnosti," je dejal. Pojasnil je, da je komisija kot rešitev na področju zapletov pri javni naročili predlagala ustanovitev posebnega telesa za javna naročila. "Kolikor vem ta predlog z vaše strani še ni bil uslišan," je dejal.

 

Evropsko povprečje na področju črpanju kohezijskih sredstev po njegovih besedah sicer znaša 52 odstotkov, Slovenija pa je na 13. mestu po uspehu črpanja. Vendar pa finančna absorpcija sredstev ne sme biti cilj sam po sebi - ključno vprašanje namreč je, za kaj se ta denar porabi, je menil Goulet.

Opozoril je še, da bo Sloveniji v naslednji finančni perspektivi na voljo približno milijarda evrov manj sredstev kot v prehodnem obdobju, zato bo treba za sredstva še bolj učinkovito porabiti. Ob tem je poudaril še nujnost kontinuitete projektov in izrazil nasprotovanje drobljenju v manjše projekte, ki niso smiselno povezani v strategijo razvoja države.

 

Dotaknil se je tudi pogajanj glede zakonodajnega okvira za makroekonomsko pogojevanje kohezijskih sredstev oz. zamrznitve sredstev članicam, ki ne izpolnjujejo fiskalnih in reformnih ciljev. Zakonodajni okvir naj bi bil po njegovih besedah predvidoma pripravljen decembra letos, kar pa ne sme biti izgovor za zavlačevanje pri reformah.

 

V razpravi na parlamentarnem odboru je bilo sicer s strani predstavnikov občin slišati pozive za bolj partnerki odnos med državo in občinami. Predsednik razvojnega sveta vzhodne kohezijske regije Ivan Žagar je na tem mestu poudaril, da so pri črpanju sredstev najuspešnejše tiste države, ki imajo visok nivo lokalne samouprave.

 

Predsednik razvojnega sveta zahodne kohezijske regije Tone Peršak, pa je izpostavil, da so kohezijska sredstva v novem finančnem obdobju namenjena večinoma privatni sferi in se ob tem vprašal, ali so cilj zadovoljni lastniki kapitala ali pa nam je v interesu trajnostni razvoj Slovenije.

 

V novem finančnem obdobju 2014-2020 bo Sloveniji za razvoj gospodarstva, zaposlovanje in trajnostni razvoj na voljo 3,3 milijarde evrov,  od tega bo zahodni kohezijski regiji predvidoma na voljo 860 milijonov evrov, vzhodni pa 1,12 milijarde, kar je posledica različne stopnje razvitosti. Izdaten del sredstev bo sicer usmerjenih v področja ti. pametne specializacije oz. jasnih prioritet porabe. Strategija pametne specializacije je sicer še v pripravi, osnutek za javno razpravo pa je že pripravljen.


< OBČINE VABIJO PREDSEDNICO VLADE IN MINISTRE NA SREČANJE