Minister za okolje in prostor Karel Erjavec je ob predstavitvi osnutka operativnega programa varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s trdimi delci PM 10 pojasnil, da je nova evropska direktiva za omenjene delce začela veljati junija 2008. Evropska komisija pa bo na podlagi omenjenega operativnega programa presodila, ali so izpolnjeni pogoji za izvajanje evropske direktive. Slovenija je februarja od Evropska komisije prejela opomin zaradi preseganja mejnih delcev PM 10 v letih 2006 in 2007.

Kot je pojasnil minister, je Slovenija na ta opomin odgovorila z opisom aktivnosti na tem področju. V tem trenutku je po ministrovih besedah osnutek operativnega programa v medresorskem usklajevanju, v naslednjem tednu naj bi bil sprejet na vladi, sledil pa naj bi konkreten program ukrepov programa. Obenem pa je poudaril, da bodo o operativnem programu opravili še en krog usklajevanj z občinami. Ukrepi bodo, tako minister, predvsem na področju trdih goriv in prometa. Pomembno je sprejeti tudi državni program spodbud, ki bo omogočil hitrejšo zamenjavo zastarelih kurilnih naprav. Cilj ukrepov pa je zmanjšanje število delcev zaradi trdih goriv za vsaj 30 odstotkov do leta 2011. "Prve grobe ocene kažejo, da bodo stroški operativnega programa varstva zunanjega zraka znašali vsaj 27 milijonov evrov iz državnega proračuna in vsaj 43 milijonov evrov iz proračuna lokalnih skupnosti," je še pojasnil Erjavec. Pomemben sklop ukrepov predstavljajo tudi ukrepi na področju prometa. Na nacionalni ravni operativni program predlaga uvedbo okoljskih meril pri odmeri višine davka na motorna vozila in pri odmeri višine letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Uvedli naj bi tudi subvencioniranje nadgradnje dizelskih vozil z napravami, ki zmanjšujejo emisije delcev. Na območju mestnega prometa operativni program predvideva izboljšanje javnega potniškega prometa, spodbujanje rabe javnega potniškega prometa (npr. povišanje subvencioniranja vozovnic za javni potniški promet), vzpostavljanje okoljskih con na območju mestnega območja, omejevanje hitrosti vozil (najmanjše emisije trdih delcev so pri 60 kilometrih na uro). Do leta 2011 naj bi s temi ukrepi zmanjšali obstoječe emisije trdih delcev iz cestnega prometa v mestnem okolju za najmanj 20 odstotkov. Predstavniki nekaterih mestnih občin, v katerih merilne naprave beležijo največje emisije trdih delcev v zunanjem zraku (Ljubljana, Maribor, Celje, Zagorje ob Savi, Trbovlje), so bili najbolj kritični na področju razmerja financiranja operativnega programa med državo in lokalnimi skupnostmi. Zaskrbljeni so pri virih financiranja tega programa, nekateri so predlagali tudi spremembo zakona o financiranju občin, v katerem bi vključili tudi stopnjo ogroženosti za posamezna območja. Pete Verlič (SDS) je ob tem opozoril, da urejanja in spodbujanja javnega potniškega prometa ne more biti brez urejenih razmer na tem področju. "Najprej to, potem bomo lažje uvedli okoljske cone," je podaril in izpostavil, da bi z uvedbo satelitskega cestninjenja lažje cestninili težka tovorna vozila, saj tranzitni promet v Sloveniji predstavlja velik delež k onesnaževanju s trdimi delci. Predstavniki omenjenih občin so tudi razočarani, da Slovenija nima narejene analize onesnaževalcev, prav tako pa so bili skeptični do zastavljenih rokov, saj naj bi bili ti po njihovem mnenju zastavljeni preveč smelo. Pogrešali so tudi natančne razdelave vrste emisij trdih delcev v zunanjem zraku. Predstavnica Mestne občine Ljubljana je izpostavila pomen prenosa tranzitnga prometa na železnice. Prepričana je, da je treba najprej opredeliti, kdo in kako bo nadziral mala kurišča in velike onesnaževalce, ter nato jasno opredeliti cilje, ukrepe ter vire finannciranja programov. Sodelovanje z občinami pri pripravi operativnega programa bi moralo biti bolj tesno, je prepričana predsednica odbora za okolje in prostor Breda Pečan (SD). "Pri prenosu na javni potniški promet je treba dati večji poudarek države pri omejevanju transporta s tovornjaki z neprimernimi motorji," je opozorila. Verlič je ob tem pojasnil, da uvedba evrovinjete omogoča državi, da naloži večje breme tistim, ki s prometom bolj onesnažujejo zunanji zrak. Minister je prepričan, da ne smemo pristati na podaljševanje rokov tudi, če se zavedamo, da jih trenutno ne moremo doseči. Boji se namreč, da bi se pasivnost na tem področju potem nadaljevala. "Mislim, da ne bo nič narobe, če bomo kak rok zamudili, ker bomo znali Bruslju razložiti, zakaj je do tega prišlo," je dodal. Treba je vedeti, da zdravo okolje nekaj stane, je opozoril Erjavec in izpostavil, da je eno od načel EU, da onesnaževalec plača. "Eno od možnosti je tu zagotovo tranzitni promet," je menil in poudaril, da se "vsa naša prizadevanja na vseh področjih varovanja okolja izničijo zaradi tranzitnega prometa". čŒlani odbora so na današnji seji tudi soglasno sprejeli predlog sklepov upravljanja z vodami v Sloveniji, o katerih so razpravljali na pretekli seji. Odbor s sklepi med drugim predlaga ministrstvu za okolje in prostor, da pospeši pripravo vseh z zakonom o vodah določenih strateških dokumentov ter z njimi seznani odbor DZ. Vladi pa odbor predlaga, da na podlagi omenjenih strateških dokumentov pripravi program gradnje javne vodne infrastrukture do leta 2020. mke/uk