ODBOR DZ POTRDIL PREDLOG NOVELE ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH

Ljubljana, 26. 6. 2012 - Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje je na seji za obravnavo na plenarni seji DZ po skrajšanem postopku potrdil predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki v skladu s sprejetimi amandmaji predvideva ohranitev odškodnin za spremembo namembnosti najboljših kmetijskih zemljišč, a znižuje njihovo višino.

Predlog novele

zakona o kmetijskih zemljiščih je konec maja v obravnavo v DZ vložila skupina

poslancev.

Kot je povedal eden od predlagateljev, je novela zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je

v veljavo stopila lani, uvedla "neživljenjsko visoke" odškodnine

zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, kar v času zaostrenih

gospodarskih razmer dodatno zavira gospodarsko aktivnost in znižuje

konkurenčnost Slovenije.

Predlagatelji

se zavedajo nujnosti zaščite najboljših kmetijskih zemljišč, a menijo, "da

bo edina prava zaščita najboljših kmetijskih zemljišč takrat, ko bo

vzpostavljen kataster trajno varovanih kmetijskih zemljišč". Predlog

novele skupaj z amandmaji po mnenju predlagateljev predstavlja kompromis med

popolno ukinitvijo odškodnin in visokimi odškodninami, ki veljajo po obstoječem

zakonu.

Poslanske

skupine so v predlogu novele sprva predvidele, da bi se odškodnine zaradi

spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč odpravile, za sejo pa so pripravile

več amandmajev, v skladu s katerimi se bo odškodnina zaračunala za zemljišča,

ki so ocenjena z več kot 50 bonitetnimi točkami. Gre za zemljišča z največjim

proizvodnim potencialom, ki so nujno potrebna za pridelovanje hrane.

Poleg tega se

bo odškodnina odmerila le od tlorisa objekta in ne več od celotnega zemljišča,

zmanjšuje pa se tudi višina odškodnine. S tem se zagotavlja zaščita najboljših

kmetijskih zemljišč, hkrati pa razbremenjujejo investitorje in mlade družine.

Minister za

kmetijstvo in okolje Franc Bogovič se je strinjal, da je z amandmaji dopolnjen

predlog novele zakona kompromisna rešitev, ki daje osnovo za nadaljnje delo.

Predstavniki

strokovnih institucij in nevladnih organizacij so v luči nizke samooskrbe

Slovenije in pomena zagotavljanja prehranske varnosti nasprotovali predlagani

noveli. Direktor Kmetijskega inštituta Slovenije Andrej Simončič je dejal, da

tudi odškodnine niso dokončna rešitev, a je to - dokler nimamo boljšega zakona

o kmetijskih zemljiščih - vsaj eden od zagotovil, da se na njih ne bo gradilo

tako enostavno. Renata Karba pa je v imenu spletne skupnosti Tretji člen odboru

predala poziv za ohranitev kmetijskih zemljišč, ki ga je podpisalo več kot 3500

državljanov in podprlo 26 organizacij.