10.05.2017 Starost: 5 let

ODBOR DZ PODPRL PREDLOG NOVELE STANOVANJSKEGA ZAKONA

Ljubljana, 10. 5. 2017 - Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je potrdil predlog novele Stanovanjskega zakona, ki bo skladno z odločitvijo Ustavnega sodišča RS ponovno uvedel subvencioniranje dela najemnine za tiste, ki nimajo možnosti živeti v neprofitnih stanovanjih, a imajo to pravico, in plačujejo tržno najemnino.


Vlada želi z novelo uveljaviti odločbo Ustavnega sodišča RS izpred leta dni, da je bilo črtanje določbe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, da se upravičencem do subvencije v tržnih in hišniških stanovanjih prizna še subvencija do priznane neprofitne najemnine (določbo je črtal Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ), neskladna z ustavnim načelom enakosti pred zakonom.

 

Po predlogu novele bodo tako upravičenci do neprofitnega najema, ki niso dobili neprofitnega stanovanja in morajo plačevati tržno najemnino, poleg subvencije za razliko med tržno in neprofitno najemnino dobili še subvencijo za neprofitni del v višini največ 80 odstotkov neprofitne najemnine.

 

To subvencijo bo po predlogu plačala občina, v kateri ima upravičenec stalno bivališče, ne glede na to, v kateri občini je stanovanje, v katerem upravičenec prebiva in kjer ima prijavljeno začasno bivališče. Predstavniki lokalnih skupnosti v Državnem svetu so pri tem opozorili, da bi lahko imele nekatere občine zaradi tega težave. Državna sekretarka na ministrstvu Lidija Stebernak je dejala, da bi bile v nasprotnem primeru bolj obremenjene občine, kjer ljudje najemajo stanovanja, ker njihova matična občina ne zagotavlja dovolj stanovanj - cilj je torej, da bi matične občine same zagotavljale dovolj neprofitnih stanovanj.

 

Novela bo poleg tega občinam predvidoma omogočila, da lahko vsakih pet let preverjajo izpolnjevanje pogojev tudi pri tistih neprofitnih najemnikih, ki so pogodbo sklenili pred uveljavitvijo zakona leta 2003. To pa ne bo veljalo za tiste najemnike, ki so imeli na podlagi zakona iz leta 1991 t.i. stanovanjsko pravico, a takrat niso odkupili stanovanja oz. so ostali v neprofitnem najemu v denacionaliziranih stanovanjih.

 

Zakon bo glede na predlog omogočil dodatno zadolževanje stanovanjskih skladov. Republiški stanovanjski sklad se bo lahko poleg sedaj določene zadolžitve v višini 10 odstotkov namenskega premoženja sklada zadolžil še za 20 odstotkov vrednosti tega premoženja, občinski skladi pa se bodo lahko pri republiškem skladu zadolžili v višini 10 odstotkov svojega namenskega premoženja.

 

V zbornici za poslovanje z nepremičninami pri GZS, v okviru katere deluje tudi združenje stanovanjskih skladov, menijo, da bi bilo treba zvišati neprofitne najemnine (in to zvišanje morda pokriti prek drugih socialnih transferjev) - nominalno so na ravni iz leta 2007 -, saj da sedanje ne omogočajo niti vzdrževanja teh stanovanj, kaj šele investicij v dodatna stanovanja. Zato po navedbah zbornice skladi tudi ne morejo zagotavljati dodatnih stanovanj.

 

Državna sekretarka je povedala, da so spremembe pri obračunavanju najemnine predvidene s prenovo stanovanjskega zakona, katerega predlog naj bi bil nared konec leta in ki naj bi uvedel stroškovno najemnino, tisti, ki je ne bi zmogli plačevati, pa bi dobivali stanovanjski dodatek. Trenutno je za subvencije neprofitnega najema treba zagotoviti 16 milijonov evrov letno, za stanovanjski dodatek pa bi bilo po izračunih potrebnih še dodatnih 24 milijonov evrov letno.

 

Predstavniki zbornice so se prek predloga dopolnila zavzeli za omogočanje višjega zadolževanja skladov. Stebernakova je pojasnila, da je po izračunih ministrstva za finance predlagana višina še vzdržna in skladna s fiskalnim pravilom.

 

 


< ODBOR ZA FINANCE OBRAVNAVAL DVIG POVPREČNINE