09.07.2013 Starost: 10 let

OBRAVNAVA KLJUČNIH DOKUMENTOV KULTURNE POLITIKE S PREDSTAVNIKI OBČIN

Ljubljana, 9. 7. 2013 – V prostorih Slovenskega etnografskega muzeja je bila danes javna razprava, ki jo je Ministrstvo za kulturo opravilo s predstavniki občin in združenj občin v okviru javne obravnave osnutka Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017, osnutkov novel Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in Zakona o varovanju kulturne dediščine.


Kot je povedal minister dr. Uroš Grilc, so se z občinami dobili posebej, saj so občine eden ključnih nosilcev izvajanja javnega interesa na področju kulture. Hkrati je ministrstvo ustanovilo tudi posebno službo za dialog s civilno družbo, med naloge katere se uvršča tudi trajno delovno komuniciranje z občinami, je predstavnike občin seznanil minister.

 

Osnutek novele Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo občinam nalaga (strateško) načrtovanje: mestnim občinam kot regionalnim središčem se nalaga obveznost sprejemanja strateških načrtov kot samostojnih programov za kulturo, ostale občine pa lahko sprejmejo lokalne programe za kulturo tudi v okviru drugega razvojnega dokumenta načrtovanja občine. Tudi ni ovire, da ne bi lokalnih programov za kulturo sprejelo več občin skupaj.

 

Osnutek zakona vpeljuje tudi obveznost izobraževanja za člane svetov zavodov za kulturo, s pravilnikom bo določeno, na kakšen način bodo izobraževanja izvedena, občine pa z izobraževanji ne bodo imele stroškov, zatrjuje minister in dodaja, da bodo občine zaradi omenjenih sprememb morda bolj pozorne pri njihovem imenovanju. Predlog tudi nalaga javnim zavodom obveznost, da oblikujejo srednjeročne strateška načrte, načrtovanje je namreč ključno za razvoj javnih zavodov, je poudaril minister.

 

S strani občin se pozdravlja obveznost izobraževanja članov svetov zavodov, opozorjeno je bilo, da sedaj v svetih sedijo ljudje, ki jih imenujejo svetniške skupine, ti pa pogosto ne poznajo niti zakonske ureditve niti ne poznajo svojih pristojnosti. Izpostavljena je bila težava glede sejnin za člane svetov javnih zavodov, ki jih nekatere občine izplačujejo, druge pa ne, kar vodi v spore ter ponekod tudi odklanjanje članstva. Če nekateri vidijo v pripravi lokalnih programih za kulturo dodatno administrativno delo, pa po drugi strani nekateri opozarjajo, da se s pripravo takšnega programa lahko odkrije potencial, ustvarjalce, ki v določenem okolju živijo. Občine, tudi manjše, spoznavajo, da je kultura dejavnik, ki gradi občestvo, lokalno identiteto, prepoznavnost.

 

Tokratni predlog zakona sicer prinaša le manjše, najnujnejše spremembe, načrtujejo pa pripravo popolnoma novega zakona, ki naj bi med drugim prinesel temeljitejše spremembe v upravljanju javnih zavodov (drugačna sestava, pristojnost imenovanja direktorja zavoda s strani sveta itd.).

 

Spremembe v zakonu o varovanju kulturne dediščine, ki se dotikajo občin, je predstavi Andrej Gaspari. Kot je dejal, se ministrstvo loteva celovitega prevrednotenja registra kulturne dediščine, ki bo podlaga za usmerjanje finančnih sredstev, saj so ta na podlagi veljavnega sistema preveč razdrobljena. Za mnoge spornega 31. člena zakona, ki govori o kulturno-varstvenem soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine, v osnutku novele zaenkrat niso odpirali, so pa obravnavali 34. člen, ki govori o vzpodbudi občinam pri predhodnih arheoloških raziskavah. Trenutna faza sprememb pa še ne zajema potrebne celovite ureditve delovanja muzejev (financiranje, teritorialna pristojnost).


< V JAVNI RAZPRAVI PRVI OSNUTEK PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA 2014-2020