OBČINE POMEMBNE PRI KORONA VIRUSNI KRIZI

Ljubljana, 30. 11. 2020 - V aktualnih razpravah, povezanih z lokalno samoupravo, je večkrat poudarjen njen pomen v koronavirusni krizi. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je denimo pred dnevi v DZ dejal, da se je v epidemiji izkazala kot ključna. Da so občine dobro opravile svojo vlogo, pritrjujejo tudi strokovnjaki za lokalno samoupravo.

Profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Miro Haček ocenjuje, da so občine dobro opravile svojo vlogo, predvsem so pokazale, da se lahko relativno hitro odzovejo in sprejmejo potrebne odločitve ter so morda celo bolj sposobne hitrega odziva, kot to velja za ustrezne državne organe. A to po njegovih besedah niti ni posebej presenetljivo, saj je občina vendarle mnogo bližje posamezniku, pozna potrebe lokalnega okolja in se lahko zaradi tega tudi mnogo lažje odzove.

Kot pravi Haček, so ob epidemiji državljani lahko ugotovili, na katerih področjih občine pravzaprav imajo neke pristojnosti. To se je lepo pokazalo v marsikateri občini, kjer so župani omejevali uporabo javnih površin, ki so v lasti občine, ter organizacij, kjer je občina vsaj soustanoviteljica. Je pa občina pomembna tudi v delu, ko gre za nudenje pomoči, zlasti deprivilegiranim skupinam svojih občanov, torej tistim, ki potrebujejo pomoč zaradi socialnih oz. ekonomskih razlogov, je dejal.

Spomnil je, da so mnoge občine delile tudi zaščitne maske svojim občanom. Pri odzivanju so se med njimi sicer pokazale tudi razlike, ki pa so po Hačkovih besedah v glavnem izvirale predvsem iz epidemiološke situacije v posamezni občini. Da so občine bolj strogo posegle v javno življenje, smo tako lahko videli predvsem v tistih, ki jih je epidemija posebej močno prizadela.

V drugem valu, ocenjuje Haček, občine zlasti prek civilne zaščite nudijo precej podpore ukrepom vlade. Konec koncev je civilna zaščita pri nas organizirana na ravni lokalne samouprave in občina ima in bo vedno imela pomembno vlogo pri takšni posebnih dogodkih, kot je epidemija, izpostavlja.

Na vprašanje, ali so župani kdaj tudi prekoračili svoje pristojnosti, Haček odgovarja, da bi morali pogledati od primera do primera. Sporna so bila po njegovih besedah zlasti nekatera zapiranja šol, za kar je pristojno ministrstvo za izobraževanje. "Četudi se je to morda kasneje pravzaprav izkazalo kot prava poteza, bi lahko v prihodnje takšna nesoglasja v pristojnostih razrešili, preden do njih pride," pravi.

Tudi Miloš Senčur, ki vodi strokovno službo Združenja mestnih občin Slovenije, pravi, da je treba pogledati vsak posamezen primer. Četudi je kateri od županov sprejel kakšen ukrep in to ni bilo v njegovi pristojnosti, je to naredil v skrbi. "Včasih je boljše kakšno stvar narediti narobe, če se s tem zajezi hujše zlo," je prepričan.

Epidemija po Hačkovih besedah znova pokazala, da potrebujemo pokrajine

Sicer pa Haček izpostavlja, da je epidemija razkrila težavo, ki jo imamo že vrsto let, to je pomanjkanje pokrajin. Te bi v takšnih razmerah lahko prevzele naloge širšega pomena, ki so težje izvedljive za posamezne, zlasti majhne občine, ki nimajo na voljo dovolj finančnih sredstev in tudi človeških virov.