25.11.2015 Starost: 6 let

O SISTEMU POVPREČNINE KRITIČNO TAKO RAČUNSKO SODIŠČE KOT OBČINE

Ljubljana, 25. 11. 2015 - Računsko sodišče je ob reviziji poslovanja 22 občin glede tekočih transferov opozorilo, da povprečnina ne odraža socialnega statusa občanov in cen storitev, na katere občine nimajo vpliva.


Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi zbirnega poročila o reviziji poslovanja 22 občin, ki med drugim ugotavlja velike razlike med občinami v cenah programov vrtcev in na področju institucionalnega varstva odraslih, povedal da, pogajanja med občinami in vlado nimajo smisla v takem sistemu, ki očitno ne definira dovolj dobro niti dejanskih stroškov občin za obvezne naloge, torej povprečnine, niti korekcijskih faktorjev za prilagoditev povprečnih stroškov dejanskim stroškom posamezne občine.

V reviziji poslovanja 22 občin je bilo vključenih pet tekočih transferov, in sicer za šolske prevoze, za subvencionirane cene vrtca, institucionalnega varstva odraslih, nepridobitnim organizacijam in javnim zavodom.
Velike razlike med občinami kažejo, da dejanski zneski, ki jih občine izplačujejo, močno odstopajo od povprečne porabe, ki jo določa povprečnina. Občine nimajo vpliva na obseg teh stroškov. Izpostavljeno pa je bilo tudi, da se Zakona o financiranju občin, ki je bil sicer res pisan v nekih drugih gospodarskih razmerah, ne upošteva v celoti.

Povprečnino sicer popravlja primerna poraba, ki kot korekcijske faktorje upošteva število mladostnikov v posamezni občini, število starostnikov, dolžino cest in površino občine. Predsednik Računskega sodišča je povedal, da ti korekcijski faktorji povprečne porabe na prebivalca ne popravijo dovolj dobro in je ne približajo dejanski porabi za posamezno občino, saj ne upoštevajo dejanskih okoliščin prebivalstva in organiziranja dejavnosti v posamezni občini. Korekcijski faktorji namreč ne uspejo zaznati razlik v cenah storitev, ki se med občinami zelo razlikujejo, in razlik med dohodki plačnikov, denimo staršev v vrtcih in uporabnikov domov upokojencev, od katerih je odvisen njihov prispevek. Dodal je še, da so se zaradi tega na računskem sodišču odločili tudi za revizijo sistema primerne porabe, ki po dosedanjih ugotovitvah sodišča ne rešuje vprašanja pravičnosti sistema. Z revizijoželijo med drugim preveriti objektiviziranost in realnost izračunov. Višina povprečnine bi morala temeljiti na objektivni osnovi in natančnem izračunu, ne pa na pogajanjih.


Predstavniki občin so poudarili, da bi morala višina povprečnine temeljiti na objektivnih izračunih, ki odražajo dejanske stroške občin.


Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je povedal, da se na združenju zavedamo aktualne javnofinančne situacije, a bi bilo treba predvideti, kaj se zgodi, če do take situacije pride. Pri tem bi bilo treba poleg prihodkov predvideti tudi spremembe pri odhodkih, denimo s spremembo standardov.


Predsednik Skupnosti občin Slovenije dr. Ivan Žagar je opozoril, da je bila povprečnina z zakonom nazadnje usklajena leta 2010, zdaj pa je razkorak že 25-odstoten.

Predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Bojan Kontič pa pričakuje  odziv tistih, ki imajo v rokah škarje in platno. Poudaril je predvsem pomen strategije lokalne samouprave.


Glede možnosti združevanja občin, ki bi lahko pripeljalo do znižanja nekaterih stroškov, so se tako predstavniki računskega sodišča kot občin strinjali, da bodo občine za to potrebovale finančne spodbude. To bi po njihovem mnenju morala predvideti tudi nova strategija lokalne samouprave.

* * *

 

 

 


< 13. REDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA RS