24.06.2020 Starost: 15 dni

NEUSTAVNOST DELA ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH

Ljubljana, 23. 6.2020 - Ustavno sodišče, ki je ugotovilo neustavnost treh členov zakona o lokalnih volitvah, je v odločbi pristojnost za odločanje o pritožbi zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, do spremembe zakona podelilo upravnemu sodišču. DZ mora po odločbi ustavnega sodišča ugotovljene protiustavnosti odpravi v roku enega leta.


Po ugotovitvi ustavnega sodišča so v neskladju z ustavo 100., 101. in 102. člen zakona o lokalnih volitvah, ki določajo pravno varstvo kandidatov in predstavnikov kandidature. Ti lahko po zakonskih določbah zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, vložijo pritožbo na občinski svet. Ta nato odloči o pritožbi. Če pritožbi ne ugodi, lahko pritožnik pritožbo vloži na sodišče, pristojno za upravne spore. Sodišče o pritožbi odloči v 30 dneh in ob primerni uporabi določb zakona o upravnih sporih.

Po mnenju ustavnega sodišča je takšna ureditev bistveno pomanjkljiva in nedoločna, kar bistveno otežuje učinkovito uresničevanje pravice do sodnega varstva. Menijo tudi, da bi bilo smiselno, da bi bila vsa vprašanja postopka pravnega varstva volilne pravice pri lokalnih volitvah urejena v tem zakonu, ki je specialen zakon za ureditev lokalnih volitev.

Dosedanja ureditev po ugotovitvah sodišča namreč ne vsebuje vseh prvin, ki bi morale biti določene za učinkovito uresničevanje pravice do pravnega sredstva, saj iz nje ne izhaja, katere nepravilnosti je mogoče uveljavljati s pritožbo. Kot so opozorili v odločbi, zakon tudi ne določa poteka postopka pred občinskim svetom, ki bi bile prilagojene posebni naravi volilne pravice pri lokalnih volitvah, prav tako niso določena merila, po katerih naj občinski svet presoja kršitve, kot tudi ne pooblastila, ki jih ima občinski svet pri odločanju. Zakonske določbe občinskemu svetu ne dajejo pooblastila za razveljavitev volitev ali ugotovitev drugačnega volilnega izida, prav tako ne zahtevajo, da bi moral občinski svet obrazložiti svojo odločitev, kar onemogoča, da bi upravno sodišče učinkovito preizkusilo njegovo odločitev.

"Odločitev o pravnem sredstvu ne more biti sprejeta tako, da je odločitev o pritožbi implicitno vsebovana v odločitvi o potrditvi oziroma nepotrditvi mandata člana občinskega sveta oziroma potrditvi izvolitve župana. Občinski svet bi moral najprej odločiti o pritožbi in svojo odločitev obrazložiti, šele nato pa odločiti o potrditvi spornih mandatov," so prepričani ustavni sodniki.

Med drugim so v odločbi spomnili, da je ustavno sodišče v svojih odločitvah že poudarilo, da je za vzpostavitev zaupanja v poštenost volilnih izidov posebnega pomena, da se volilni spori odvijajo transparentno, ker to krepi tudi zaupanje javnosti v odločitve volilnega sodnika.

Državni zbor mora ugotovljene protiustavnosti odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu.

Presojo ustavnosti členov zakona o lokalnih volitvah je ustavno sodišče začelo v postopku odločanja o ustavni pritožbi nekdanje županje Šmarjeških Toplic Bernardke Krnc, ki je na zadnjih volitvah leta 2018 izgubila tekmo za župansko mesto v občini Šmarješke Toplice. V tem primeru je ustavno sodišče razveljavilo sodbo upravnega sodišča in sklep občinskega sveta, ki se nanaša na zavrnitev pritožbe, in zadevo vrnilo upravnemu sodišču v novo odločanje.

Pojasnili so, da so način izvršitve svoje odločbe sprejeli zato, da bi bilo čim hitreje zagotovljeno polno sodno varstvo v omenjenem sporu. Ob tem so opozorili, da so prehodno določili le najnujnejša pravila, da bi upravno sodišče lahko odločilo v tovrstnih sodnih sporih, zakonodajalec pa bo moral poskrbeti za celovito ureditev.

Do drugačne ureditve v zakonu je sodišče določilo, da je za odločanje o pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, pristojno upravno sodišče. Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od konstitutivne seje občinskega sveta, na kateri občinski svet potrdi mandate članov občinskega sveta in ugotovi izvolitev župana.

Če upravno sodišče ne ugotovi nepravilnosti oziroma če ugotovi take, ki niso ali ne bi mogle vplivati na izid volitev, upravno sodišče pritožbo zavrne. Če ugotovi nepravilnosti, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na izid volitev, pritožbi ugodi, razveljavi volitve in odredi razpis ponovnih volitev. Če pa ugotovi nepravilnosti, katerih narava omogoča z gotovostjo ugotoviti volilni izid, pa upravno sodišče poleg razveljavitve izida volitev samo ugotovi nov izid volitev, je določilo ustavno sodišče.

V odločbi je navedeno še, da zoper odločitev upravnega sodišča nista dovoljeni pritožba in zahteva za revizija na vrhovnem sodišču. V primeru odreditve razpisa ponovnih volitev, pa mora občinska volilna komisija v dveh dneh po vročitvi sodbe razpisati ponovne volitve.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je v izjavi za medije ob robu delovnega srečanja s predstavniki poslanskih skupin o novostih aplikacije za oblikovanje predlogov novih volilnih okrajev za parlamentarne volitve pojasnil, da je z omenjeno odločbo ustavnega sodišča seznanjen, ampak da zaenkrat še nimajo rešitve. Po njegovih navedbah je zdaj ključna volilna zakonodaja za parlamentarne volitve, se bodo pa lotili vseh odprtih vprašanj.


< VLADA JE POTRDILA SPREMEMBO INVESTICIJSKE UREDBE PRP 2014–2020, KI OMOGOČA PRIČETEK OBSEŽNEGA CIKLA NOVIH JAVNIH RAZPISOV V KMETIJSTVU, ŽIVILSTVU IN GOZDARSTVU TER NA PODEŽELJU