18.12.2014 Starost: 7 let

NADALJEVANJE USKLAJEVANJ GLEDE UKREPOV ZA ZNIŽANJE STROŠKOV ZA DELOVANJE OBČIN

Ljubljana, 17. 12. 2014 - Predstavniki združenj občin in posameznih ministrstev so se sestali na dveh usklajevalnih sestankih z namenom ponovne preveritve in uskladitve ukrepov za znižanje stroškov za delovanje občin. Sestanek je vodila Renata Zatler, državna sekretarka Ministrstva za javno upravo. S strani Združenja občin Slovenije so se sestanka udeležili predsednik Robert Smrdelj ter predstavnice občin in tajništva ZOS.


Tema prvega sestanka je bila ureditev neodplačnih služnosti med občinami in državo, in sicer v Zakonu  o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih  skupnosti, Zakonu o vodah, Zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter Zakonu o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji.

 

Ministrstvo za javno upravo (MJU) se strinja s spremembo Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, da je ustanavljanje služnosti med državo in občinami neodplačno. S strani občin je bilo opozorjeno, da so težave v postopkih in izvedbi tega določila. Pri tem je bil posebej izpostavljen še 29. člen Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki omejuje prenos državnega premoženja na občine z razvojnimi nameni. ZOS predlaga, da se ga črta, vendar na sestanku niso bili prisotni predstavniki gospodarskega ministrstva, zato predlagana rešitev ni bila dokončno potrjena. Predlog za ustanavljanje neodplačnih stavbnih pravic med državo in občin ni bil podprt, saj naj bi se stavbne pravice ustanavljale le izjemoma.

 

Odpravo obveznosti objave namere za sklenitev neposrednih pogodb o razpolaganju z nepremičnim premoženjem, pogodb o ustanovitvi služnosti in stavbnih pravic, ter odpravo obveznosti pridobivanja cenitev za oddajo nepremičnin v najem, prodaja in plačilo kupnine na obroke – vse te teme ureja Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, zato v interventni zakon ne bodo vključene, se bo pa v letu 2015 pripravila nova uredba, zato se bodo izpostavljene težave urejale ob spremembi uredbe.

 

S strani občin je bilo opozorjeno tudi na strošek ob (obvezni) objavi izvedbe javne dražbe v Uradnem listu RS – 2. odstavek 21. člena ZSPDSLS. MJU se strinja, da se omenjena določba črta iz zakona.

 

Lidija Stebernak, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor, je povedala, da se ministrstvo strinja s spremembo 153.a člena Zakona o vodah, da je ustanavljanje služnosti na vodnem ali priobalnem zemljišču za občine neodplačno, ob pogoju vzajemnosti med državo in občinami. MOP bo pripravil ustrezen predlog spremembe omenjenega člena.

 

Irena Šinko, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, je povedala, da se ne strinjajo s prenosom (vseh) stavbnih zemljišč na občine, saj se iz tega naslova plačujejo določene zakonske obveznosti (poplačilo denacionalizacijskih upravičenj). Glede ustanavljanja neodplačnih služnosti na zemljiščih sklada pa sklad oziroma kmetijsko ministrstvo predlaga dopolnitev 16.d člena Zakona o  Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije na način, da bi bila mogoča ustanovitev neodplačnih služnosti za občine tudi v primeru, ko to določa občinski prostorski načrt oziroma veljavni prostorski akt (sedanja ureditev navaja samo OPPN). Predstavniki občin se s tem nismo strinjali, saj rešitev ni zadostna. Pristojnemu ministrstvu je bila naložena priprava takšne zakonske dikcije, ki bo zasledovala osnovni cilj – ustanavljanje neodplačnih služnosti med državo in občinami.

Sklad kmetijskih zemljišč je bil pozvan tudi k spremembi cenika, ki občinam nalaga plačilo 400 evrov za pripravo tipske pogodbe.

 

Na drugem sestanku je bil pregledan predlog  zakona o interventnih ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, in sicer ustreznost predlaganih ukrepov in predlogi dodatnih ukrepov za znižanje stroškov delovanja občin.

 

ZOS predlaga, da se spremeni Zakon o financiranju občin – poenostavitev 21. in 23. člena zakona. Prav tako smo jih opozorili na določbo o možnostih dodatnega zadolževanja za evropske oziroma razvojne projekte – ustrezna dikcija člena se bo še pripravila. Določba bo uvrščena v interventni zakon. Težave glede likvidnostnega zadolževanja se bodo reševale z novim pravilnikom o zadolževanju občin.

 

MJU vztraja s spremembo Zakona o lokalni samoupravi in ukinitvijo pravne subjektivitete ožjih delov občin. Služba za lokalno samoupravo se naslanja na prakso nekaterih občin, kjer ožji deli občin pravne subjektivitete nimajo, vendar normalno delujejo tudi brez pravnega statusa. Prav tako kot razlog za ukinitev pravne subjektivitete vidijo v možnosti prihrankov na tem področju. S strani združenj občin je bilo opozorjeno, da gre za sistemske spremembe in bi bilo rešitvi smiselno iskati v okviru priprave strategije razvoja lokalne samouprave. Opozorjeno je bilo tudi, da gre za poseg v avtonomijo, organiziranost občin, prav tako pa lahko predlagana rešitev pomeni povečanje obsega dela za občinsko upravo. Po drugi strani pa nekatere občine pa določbo o ukinitvi pravne subjektivitete ožjih delov občin pozdravljajo. Dokončna odločitev glede tega še ni bila sprejeta, ministrstvo želi, da združenja še enkrat preverimo (ne)podporo tega predloga.

 

Glede občinskega pravobranilstva je bilo podanih nekaj pripomb s strani Ministrstva za pravosodje. Predstavnik ministrstva je opozoril, da mora člen določiti, kakšen bo položaj organa – namreč da ima v primeru ustanovitve občinskega pravobranilstva le-ta status zakonitega zastopnika občine. Občinski pravobranilec naj bi bil sicer javni uslužbenec in ne (pravosodni) funkcionar. Ministrstvo za pravosodje se tudi strinja s spremembo Zakona o zemljiški knjigi (samostojno vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov s strani občin), opozarjajo le, da se lahko nadejamo pripomb Službe za zakonodajo zaradi sistemskega odstopa predlagane rešitve.

 

Interventni zakon naj bi vseboval tudi dva člena Zakona o vrtcih, in sicer določbo, po kateri je plačilo razlike o ceni programa obveznost občine občina, v kateri imajo starši oziroma vsaj eden od staršev skupaj z otrokom stalno prebivališče; zakon pa naj bi občinam omogočal pridobiti podatke o plačilu vrtcev z namenom možnosti načrtovanja izdatkov in pregleda plačil.  Sicer smo predstavniki občin opozorili, da ni težava samo pri plačilu vrtcev, ampak pri vseh pravicah, o katerih odloča CSD, plačnih pa je občina (subvencije pri tržnih najemninah, obvezno zdravstveno zavarovanje). Šolsko ministrstvo je pripravilo tudi pregled predpisanih tehničnih pregledov v vrtcih, šolah. Na to temo se bo sestala delovna skupina za predšolsko vzgojo in iskala možnosti prihrankov.

 

Vprašanje spremembe Stanovanjskega zakona in omejitev subvencij tržnih najemnin do višine neprofitne najemnine ostaja odprto.

 

Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nasprotujeta spremembi  Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev oziroma vztrajata na spremenjeni praksi, ki se izvaja od avgusta letošnjega leta, po kateri občine plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje za dve osebi (oba zakonca) in ne več samo za enega kot nosilca zavarovanja, drugi pa bi bili zavarovani kot družinski člani.

 

ZOS tudi vztraja na spremembi  oziroma črtanju 2. odstavka 23. člena Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 in odpravi namenskosti pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest nameniti izključno za vzdrževanje gozdnih cest in varstvo gozdov, ki oži namenskost sredstev iz 10.a člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč.

 

S spremembo 63. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena se strinja tudi pristojno ministrstvo, vendar nimajo pripravljenega člena, so se pa zavezali, da bodo zadevo enotno uredili za državo in občine.

 

ZOS je predlagal še spremembo Zakona o davku na dodano vrednost glede obveznosti plačila DDV pri prodaji stavbnih zemljišč v lasti občin in pri prenosu infrastrukture na občine, pri katerem se vlaganje v infrastrukturo prizna kot predplačilo komunalnega prispevka. Ministrstvo za finance bo preučilo predloga. Glede spremembe javnonaročniške zakonodaje se zaradi zahtev EU obetajo sistemske spremembe, zato predlagani ukrepi ne bodo predmet urejanja interventnega zakona. Izpostavljeni so bili še številni drugi predlogi ukrepov.

 

MJU bo še prihodnji teden pripravil novo verzijo predloga interventnega zakona. Če bo potrebno, se bo odvil še en krog usklajevanj na to temo. Prav tako se lahko v kratkem (verjetno takoj po novem letu) pričakuje sklic sestanka s strani Ministrstva za finance in nadaljevanje usklajevanj glede povprečnine.

 

 

 


< 14. REDNA SEJA VLADE RS