16.03.2015 Starost: 6 let

NADALJEVANJE PRIZADEVANJ ZA ZNIŽANJE STROŠKOV OBČIN

Ljubljana, 16. 3. 2015 - V luči zavez iz Dogovora o višini povprečnine za leto 2015, po kateri mora Vlada RS do konca junija sprejeti ukrepe, ki bodo znižali stroške občinam za 23 milijonov evrov (ali pa ta sredstva zagotoviti na drugačen način), se je minuli teden začel nov krog pogovorov in usklajevanj med posameznimi ministrstvi in združenji občin. Vlada RS je s sklepom z dne 22. 1. 2015 na predlog občin določila prioritetna področja, ki so bila osrednja tema pogovorov.


Ministrstvo za okolje in prostor
11. marca smo se predstavniki občin sestali z državno sekretarko Ministrstva za okolje in prostor (MOP) Lidijo Stebernak in sodelavci. MOP se z večino ukrepov strinja, težava, ki jo imajo, je časovna dinamika spreminjanja predpisov.


Na MOP ugotavljajo, da so vsi trije zakoni (Zakon o prostorskem načrtovanju, Stanovanjski zakon, Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena) predvideni v Normativnem delovnem programu Vlade RS za 2015, pri čemer pa so roki zanje drugačni od tistih, ki jih predvideva predmetni sklep iz 22. 1. 2015. Za oba zakona s področja urejanja prostora je predviden datum predložitve v vladno obravnavo 3. 11. 2015, za Stanovanjski zakon pa 30. 6. 2015. Ti roki so določeni na podlagi (optimističnih) ocen o tem, kdaj je možna njihova najzgodnejša priprava in predložitev v obravnavo Vladi RS, zato na MOP menijo, da jih ni možno še dodatno skrajševati. Prav tako ocenjujejo, da ni smiselno, da bi vsebine, ki se tičejo stroškov in administrativnih bremen občin, izvzeli iz teh zakonov, in jih obravnavali ločeno oziroma prioritetno, nato pa bi čez nekaj mesecev sledile še ostale predvidene spremembe.


Predstavniki MOP so za vsakega od predpisov, katerih spremembe se predlagajo, podali opredelitev do predloga občin in pojasnili terminski plan oziroma roke priprave:

  • Uredba o emisiji snovi pri odvajanju vode iz malih komunalnih čistilnih naprav bo novelirana skupaj z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, in sicer se obe uredbi združujeta v eno. Spremembe gredo v podobno smer, kot jo predlagajo občine. Kakšne bodo končne rešitve, je še prezgodaj napovedati.
  • Glede ureditve finančnih jamstev za odlagališča odpadkov MOP skupaj z MF išče rešitev med tremi možnimi rešitvami. Za najverjetnejšo in najustreznejšo rešitev bo najprej potrebna sprememba Zakona o javnih financah (predviden rok MF junij 2015), po potrebi tudi ustrezna sprememba Uredbe o odlagališčih odpadkov.
  • V zvezi z odplačno naravo služnost za objekte, ki prečkajo vodotoke (kot so mostovi, viadukti..), je smiselno, da se služnost zaračunava simbolično, kar bi lahko zagotovili s spremembo Pravilnika o metodologiji za določanje nadomestil za služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti RS. Odstopanje od načela odplačnosti je mogoče zagotoviti le za posamične objekte kot izjemo od splošnega pravila, in sicer za objekte, ki so nujno vezani na vodni in priobalni prostor. Sklenjeno je bilo, da se sprememba pravilnika sprejme v najkrajšem možnem času.
  • Pravilnika o vodah s takim nazivom ni, da pa se predlog najverjetneje tiče ureditve zagotavljanja protipoplavne varnosti in s tem povezanih zahtev v postopkih priprave prostorskih aktov. Predloga, da se odpravi naloga občin, da v ta namen izdelajo poplavne študije, za MOP ni sprejemljiv, pač pa MOP pospešeno izboljšuje podporo na tem področju: Portal eVode in njegova vsebina bo  pomagal izdelovalcem prostorskih aktov, OP in strokovnih podlag (objavljen bo LIDAR - pospešitev izdelave HHštudij, objavljeni bodo podatki s področja voda, ki bodo podali cel pregled s področja upravljanja z vodami in bodo ažurni - višja kakovost prostorskih aktov, hitrejša priprava, manj dopolnjevanj/negativnih mnenj).
  • Glede sprememb Zakona o prostorskem načrtovanju MOP pojasnjuje, da pripravljajo celovito prenovo prostorske in gradbene zakonodaje in zato parcialne rešitve niso smiselne. Obsežne spremembe prostorske in gradbene zakonodaje bodo poleg rešitev, ki jih predlagajo občine, prinesle še številne druge rešitve, ki bodo po mnenju MOP lahko pomenijo še dodatne prihranke oziroma povečajo prihodke občin.
  • Glede problematike Stanovanjskega zakona je bilo poudarjeno, da je Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin s spremembo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev to problematiko že (delno) rešil. Učinki sprememb bodo vidni po 1. aprilu. Morebitne dodatne spremembe tega zakona bodo ponovno aktualne, če učinki že sprejete spremembe ne bodo zadostni.

S strani občin je bilo opozorjeno na še nekatere dodatne teme:

  • Inštrument prisilne prenove objektov, ki kazijo videz naselij (6. člen ZGO-1),
  • Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah,
  • Vprašanje prenosa izdaje gradbenih dovoljenj na občine,
  • Dimnikarstvo,
  • MOP kot koordinator državnih nosilcev urejanja prostora,
  • Zidanice in uporabno dovoljenje zanje, če so gospodarski objekti itd.

Udeleženci sestanka smo se strinjali, da večina navedenih sprememb predpisov ne prinaša takojšnjih oziroma neposrednih finančno merljivih učinkov za občine. Načeloma predstavljenim rokom ne nasprotujemo. Odločitev, s katerimi ukrepi bo Vlada RS zagotovila 23 milijonov evrov prihrankov, je na njeni strani.

* * *

 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

12. marca smo se predstavniki občin sestali z državno sekretarko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanjo Strniša, direktorico VURS-a Vido Čadonič Špelič in strokovnimi sodelavci ministrstva.

 

Kot eden od možnih ukrepov za znižanje stroškov občinam je bila predlagana sprememba Zakona o zaščiti živali: poenotenje pravnega statusa zavetišč ter nova in racionalna opredelitev cen oskrbe za živali. Kot je poudarila direktorica VURS-a, bo dolgoročno potrebno iti v spremembo zakona, vendar opozarja, da gre za zelo občutljivo temo. Po drugi strani je poudarila, da je nekaj mogoče storiti tudi brez spremembe zakonodaje: občine se bodo morale povezati v mrežo, izobraziti ljudi (inšpektorje), zahtevati enotno ceno od izvajalcev in stroškovnik, saj so one naročniki storitev. Zavrača tudi trditve, da so cene določene s strani VURS (cene so priporočene). Izključuje tudi prenos financiranja zavetišč na državo, saj gre za lokalno gospodarsko javno službo. Sklenjeno je bilo, da se predstavniki občin sestanejo z novim vodstvom VURS-a in da se dogovorimo za nadaljnje aktivnosti.

 

Predsednik ZOS Robert Smrdelj je izpostavil, da je odprta tema še vedno predlog o prenosu stavbnih zemljišče s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS na občine. Državna sekretarka je povedala, da je stališče MKGP nespremenjeno in da na tem področju ne bodo šli v spremembo zakona, gre pa za politično temo, izveden bo dodaten sestanek z ministrom Židanom. ZOS prav tako predlaga spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih (19. člen), po kateri bi občina v luči upravljanja s prostorom imela možnost direktnega nakupa kmetijskega zemljišča, če bi bil izkazan javni interes, ki je potrjen s strani občinskega sveta (npr. v strateškem delu OPN), in sicer za namene spremembe kmetijskega zemljišča v stavbno ter za v ta namen potrebne  zamenjave. Sedaj občine območja prekategorizirajo v stavbna, potem pa jih po večkratni ceni odkupujejo za lastno rabo. MKGP predlogu ni naklonjen, bodo pa predlog preučili na konkretnih primerih.

 

Obravnavan je bil tudi Predlog zakona o agrarnih skupnosti, priprava katerega se zaključuje, saj je v medresorskem usklajevanju. MKGP je v veliki meri upošteval pripombe ZOS.

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

12. marca je bil sestanek na temo ukrepov za znižanje stroškov občinam tudi na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. S področja šolstva so bili izpostavljeni šolski prevozi: določitev pravice do brezplačnega prevoza otrok in opredelitev nevarnih poti; na področju predšolske vzgoje pa je odprtih več vprašanj: število otrok v oddelkih, obseg tedenske delovne obveznosti vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic, prostorski normativi, drugi ukrepi.

 

Državna sekretarka Andreja Barle Lakota je spomnila na podpisan sporazum Ekonomsko socialnega sveta, v katerem se je Vlada RS zavezala, da se normativi ne bodo spreminjali. S strani občin je bilo opozorjeno, da brez spremembe normativov konkretnega prihranka ne bo mogoče doseči, poudarili pa smo, da je ministrstvo izgradilo sistem predšolske vzgoje, naj ga sedaj tudi ustrezno prilagodi.

 

MIZŠ je sicer predlagalo nekaj ukrepov: ukinitev obveznih zdravstvenih pregledov, ki jih zagotavlja delodajalec, ukinitev obveznih predavanj o varstvu pri delu in požarni varnosti, povečanje intervala obdobnih pregledov kurilnih in dimnikarskih naprav, električnih inštalacij, gasilnih aparatov itd., zmanjšanje obveznosti delodajalca za zagotavljanje nadomestila delavcu, ki je začasno odsoten z dela zaradi bolezni, iz sedanjih 30 na 15 delovnih dni, poenostavitev postopkov javnega naročanja, sprememba načina financiranja zasebnih vrtcev s sedanjih 85% na 50%. Navedenim ukrepov predstavniki občin nismo nasprotovali, izražen je bil tudi dvom glede ocenjene višine prihrankov, vprašanje pa je, če jih bo podprla tudi Vlada RS oziroma preostali resorji.

 

Tudi s strani občin je bilo predlaganih nekaj ukrepov: določitev delovne obveznosti, primerljive drugim državam, omejitev ostalih posebnih stroškov (literatura, posebne obleke…), vprašanje sočasnosti v oddelkih, ki niso polno zasedeni, združitev služb (organizator prehrane…), nadomeščanje itd. Ukrepe bomo še dodatno dodelali, nato pa se bo sestala delovna skupina (predstavniki občin in ministrstva) in usklajevala ukrepe naprej. Državna sekretarka je ponovila, da se je mogoče o organizaciji, načinu dela pogovarjati, ne bodo pa posegali v normative o številu otrok v oddelkih. Prav tako bodo spremenili prostorski normativ notranjih igralnih površin, če bo potrebno.

 

Glede šolskih prevozov je bilo ponovno opozorjeno, da je potrebno določiti merila, ki bodo opredelila, kaj je (ne)varna pot. Verjetno bi bilo smiselno prevoz korigirati glede na starost otrok. Prav tako je bila predlagana možnost kombinacije šolskih in rednih linij, pogledati je potrebno normative za varstvo vozačev itd.

 

Izpostavljene teme bodo predmet nadaljnjih pogovorov in usklajevanj v okviru delovne skupine ministrstva, v katerih sodelujejo tudi predstavniki združenj občin.

 

Ta teden bosta izvedena še dva sestanka, in sicer:

-       16. marca bo sestanek na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,

-       19. marca bo sestanek na Ministrstvu za infrastrukturo.

 


< PRVI SESTANEK DELOVNE SKUPINE ZOS ZA PRIPRAVO SPREMEMB ZAKONODAJE