NA ZASEDANJU SVETA EVROPE O PREDLOGU PRENOVE DIREKTIVE O ČIŠČENJU KOMUNALNE ODPADNE VODE

Ljubljana, 17. 3. 2023 - Oktobra 2022 je Evropska komisija (EK) objavila predlog prenovitve Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode, v okviru katerega se predlaga okrepitev zahtev iz obstoječe Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode iz leta 1991, kakor tudi uvedbo novih ukrepov.

Predlog prenovljene direktive se nanaša na krepitev zahtev pri:

• zbiranju, odvajanju in stopnji čiščenja komunalne odpadne vode, tj. širitev zahtev glede zbiranja in čiščenja komunale odpadne vode na naselbinske enote z zmogljivostjo, večjo od 1.000 populacijskih enot (po veljavni direktivi obveznost velja za naselja z zmogljivostjo, večjo od 2.000 PE) ter opustitev primarne stopnje čiščenja, vzpostavitev strožjih mejnih vrednosti za terciarno čiščenje in zahtev za kvartarno stopnjo čiščenja (odstranjevanje mikroonesnaževal);
• individualnih sistemih za čiščenje komunalne odpadne vode;
• ravnanju z blatom, vključno s cilji obnove dušika in fosforja kot sekundarnih surovin;
• ponovni uporabi očiščene odpadne vode in blata iz komunalnih čistilnih naprav, skladno s cilji krožnega gospodarstva.

EK predlaga tudi:

• strožje zahteve za pridobivanje dovoljenj za obratovanje naprav (naprav, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo, ter komunalnih čistilnih naprav);
• strožje zahteve za odvajanje industrijske odpadne vode;
• vzpostavitev proizvajalčeve razširjene odgovornosti za farmacevtski in kozmetični sektor v povezavi z zahtevo za kvartarno čiščenje komunalne odpadne vode (odstranjevanje mikroonesnaževal).

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je pozdravil predlog prenovljene direktive, ki predstavlja enega izmed ukrepov, ki bo prispeval k doseganju zaveze zmanjševanja emisij snovi v vodi, meni pa, da je predlog direktive v določenih delih zastavljen zelo ambiciozno. Glede na zadan obseg sprememb in novosti je predvideno časovno obdobje za uveljavitev in začetek izvajanja zahtev prekratko. Povedal je: »Podpiramo okrepitev ambicij, a pozivamo za dovolj prožnosti za prilagoditev zahtev specifičnim nacionalnim okoliščinam na podlagi ocene verjetnosti za doseganje okoljskih ciljev za vode, na primer pri opremljanju naselij, ki imajo pod 2.000 PE.«

Slovenija ima velike pomisleke glede:

• podrobnega urejanja kazni na ravni EU;
• vključitve zahtev glede pravice do odškodnine posamezniku zaradi škode, povzročene zdravju;
• vključitve pravice dostopa do sodnega varstva v posamezne okoljske akte.

Minister Brežan je v zvezi z navedenimi pomisleki povedal, da je treba urejanje kazni ohraniti v pristojnosti držav članic, glede odškodnin in pravice do sodnega varstva pa problematiko nasloviti horizontalno, ob upoštevanju že uveljavljenih predpisov. Slovenija podpira ukrepe po načelu, po katerem plača onesnaževalec, poleg mehanizma proizvajalčeve razširjene odgovornosti pa bi bilo smiselno preučiti in omogočiti uporabo drugih ustreznih mehanizmov za uporabo tega načela. Cilji, vezani na rabo energije, bi morali ostati ilustrativni, ob upoštevanju primarnega cilja sektorja za zmanjševanje emisij v vode.

* * *

* * *