25.10.2016 Starost: 3 let

NA USTAVNI KOMISIJI O ZAPISU PRAVICE DO PITNE VODE V USTAVO

Ljubljana, 25. 10, 2016 - Ustavna komisija Državnega zbora RS je na nujni seji razpravljala o vpisu pravice do pitne vode v ustavo, vendar je morala zaradi seje DZ razpravo prekiniti. Združenja občin nasprotujemo določilu, da naj bi oskrbo s pitno vodo zagotavljala država prek neprofitne javne službe.


Pravnik Lojze Ude je v imenu strokovne skupine predstavil predlog zapisa pravice do pitne vode v ustavo. Predlog ima štiri odstavke: prvi določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, drugi pa, da so naravni vodni viri naravno javno dobro v upravljanju države. Ti viri v skladu s tretjim odstavkom služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.

 

Četrti predlagani odstavek medtem navaja, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko neprofitne javne službe, tako da naravne vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno opravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.

 

Strokovna skupina je ob tem pripravila tudi verzijo, ki namesto o "naravnih vodnih virih" navaja, da so vsi vodni viri naravno javno dobro. Na ta način bi namreč zaščitili tudi vodo v različnih zbiralnikih in drugih grajenih strukturah.

 

Največ prahu seveda dviguje četrti odstavek. Po besedah Udeta je pomembno, da bodo lahko prebivalci občin, ki ne zagotavljajo ali ne bi ustrezno zagotavljale oskrbe z vodo, ureditev področja lahko terjali od države. Kjer sedaj vse dobro poteka, pa je pri normalnih odnosih med državo in občinami moč pričakovati, da bo država opravljanje te službe še naprej zaupala občinam, je dodal.

 

Kritični pa so bili predstavniki občin. Združenja občin namreč nasprotujemo prenosu izvirne naloge oskrbe prebivalstva s pitno vodo na državo. Menimo, da četrtega odstavka v Ustavi ne potrebujemo. Leo Kremžar je ob tem poudaril: "Če se zedinimo, da država ščiti za vodne vire, to nima nič opraviti s tem, kako se distribuira voda in kdo ter na kakšen način to počne. Razen če želi nekdo želi to napisati, da bo spremenil zadevo, ki sedaj dobro funkcionira," je dejal. V občinah sicer podpirajo zapis, da gre za neprofitno javno službo.

 

Do četrtega člena je bil kritičen tudi Miran Lovrič iz Zbornice komunalnega gospodarstva. "Slutimo, da ta vpis v ustavo pomeni centraliziranje izvajanja javne službe," je dejal in posvaril tudi pred stekanjem prihodkov iz naslova omrežnine v integralni proračun, saj bodo s tem lokalne skupnosti znova odvisne od dobre volje nekoga, ki bo ta denar prelival nazaj v omrežje.

 

Zaradi nadaljevanje redne oktobrske seje DZ so sicer zasedanje komisije prekinili in ga bodo nadaljevali 3. novembra.

 

Tukaj lahko preberete pripombe, ki smo jih vsa tri združenja občin naslovila Ustavno komisijo, poslanske skupine in Državni svet RS.

 

 


< NAPOVEDNIK DOGODKOV V TEDNU OD 24. 10. 2016 DO 28. 10. 2016