Kategorija: Novice
NA SEJI PREDSEDSTVA ZOS TUDI O OSNUTKU KOALICIJSKE POGODBE
Litija, 17. 10. 2008 – V občini Litija je potekala 5. redna seja Predsedstva Združenja občin Slovenije, na kateri so župani obravnavali osnutek koalicijske pogodbe v delu usklajevanja področij lokalne samouprave, regionalnega razvoja in kohezijske politike. Prav tako pa so obravnavali izvedbo postopka javnega naročila za dobavo električne energije, ki ga bo združenje izvedlo za občine, ki so izkazale interes, ter novo storitev združenja – ustanovitev Skupne notranje revizijske službe za občine članice ZOS, ki bo pričela delovati z letom 2009.
Osnutek koalicijske pogodbe
Predsedstvo je oblikovalo pripombe in predloge k osnutku koalicijske pogodbe ter jih posredovalo bodočim podpisnikom koalicijske pogodbe. V pismu smo izrazili prizadevanje, da bodoča koalicija nadaljuje z delom Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, saj bo tako še naprej možen neposreden dialog med vlado in občinami oziroma reprezentativnimi združenji. V predlogu je kar v nekaj odstavkih izpostavljen sistem financiranja občin, ki naj bi v prihodnje temeljil na primarnih lastnih virih, šele nato pa bi sledile dotacije države in drugi viri financiranja. Izpostavljena je državi podrejena, nesamostojna lokalna samouprava. Prav tako je zapisano, da bodo zato v novem mandatu uveljavljeni popravki zakonodaje s področja financiranja občin, ki naj bi sledili ustavni odločbi. Menimo, da so navedeni problemi z reformo financiranja lokalne samouprave (sistemski zakon o financiranju občin in novela tega zakona, uveljavljena na podlagi odločbe ustavnega sodišča) že v veliki meri odpravljeni. Prav tako menimo, da je v veliki meri uresničena tudi vsebina odločbe ustavnega sodišča. Svoje stališče v nadaljevanju pojasnjujemo. Glede financiranja občin je treba izpostaviti, da je bil v preteklosti osnovni problem predvsem v načinu razdelitve osebne dohodnine, kar je povečevalo razlike v obsegu samofinanciranja med občinami. Nekaj mestnih in gospodarsko močnih občin je realiziralo velike presežke, večina slovenskih občin pa je imela velike primanjkljaje glede na izračunano primerno porabo, ki naj bi omogočala realizacijo zakonsko obveznih nalog. Država je ukrepala s finančno izravnavo. Takšno stanje pa naj bi se po izvedenih simulacijah še povečevalo, zato se je konec leta 2006 izvedla reforma financiranja občin. Uveljavitev Zakona o financiranju občin (Ur. list, št. 123/06) je med številnimi prednostmi in novostmi prinesla tudi povečan delež občin, ki so se samofinancirale, in sicer se je pred uveljavitvijo novega sistemskega zakona 31 odstotkov občin samofinanciralo, po uveljavitvi pa se je ta delež povečal na 50 odstotkov. Nato je ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Mestne občine Ljubljana, Občine Trzin, Občine Log – Dragomer in Občine Ĺ empeter – Vrtojba odločilo, da so določeni členi Zakona o financiranju občin v neskladju z ustavo in tako državnemu zboru naložilo, da mora ta neskladja v določenem roku odpraviti. Državni zbor je na podlagi odločbe ustavnega sodišča sprejel novelo Zakona o financiranju občin. Poglavitne rešitve so se nanašale na neposredno in primarno zagotovitev dovolj obsežnih lastnih virov občin za pridobivanje sredstev za financiranje primerne porabe. Kot lastni vir financiranja občin je določen 54 odstotni delež prihodkov od dohodnine, realiziranih v predpreteklem letu, ki v celoti pripadajo občinam. Novela zakona je določila merila za financiranje primerne porabe. Pri določitvi meril je bilo upoštevano napotilo iz 5. točke 8. člena Evropske listine lokalne samouprave (Zakon o ratifikaciji Evropske listine lokalne samouprave (MELLS), Uradni list RS -Mednarodne pogodbe, št. 15, Uradni list RS, št. 57/96). Po novi zakonodaji o financiranju občin torej pride do izboljšanja samofinanciranja večine slovenskih občin, zmanjšanja finančne izravnave in s tem do zmanjšanja odvisnosti od državnega proračuna, kar temelji predvsem na ustreznejši razdelitvi državnih davkov oziroma glavarine, sočasno pa se postopoma zmanjšujejo presežki nad primerno porabo.
V predlogu koalicijske pogodbe je med drugim tudi zapisano, da je s teritorialnega in funkcionalnega vidika šla reforma lokalne samouprave v Sloveniji predaleč, in sicer od največjih do najmanjših občin, te pa naj bi bile preobremenjene z državnimi pristojnostmi.
V Združenju občin Slovenije smo vseskozi zagovarjali ustanavljanje majhnih in srednjih občin, saj je bilo iz prakse vidno, da so le-te gonilo razvoja določenega območja. Menimo, da je v naši državi prva stopnja lokalne samouprave primerno vzpostavljena in je glede na rezultate dela tudi majhnih in srednjih občin takšno strukturo treba obdržati. Prav tako pa je taka ureditev tudi bližje občanom oz. državljanom.
Glede ustanovitve pokrajin v Združenju občin Slovenije menimo, da bi bilo smiselno že začete postopke in že pripravljene predloge vseh pokrajinskih zakonov dograditi in vsebinsko dodelati, saj je bilo v ta projekt vložene veliko energije. Vsekakor pa se je treba tega projekta lotiti takoj po konstituiranju vlade in tako zagotoviti primeren čas za izpeljavo tega, za slovensko lokalno samoupravo, izjemnega projekta.
V zadnjem času je v javnosti dokaj odmevna informacija tudi o zagotovitvi "izgubljenega denarja" mestni občini Ljubljana. V Združenju občin Slovenije menimo, da je nastali problem nujno treba rešiti, saj mora imeti Ljubljana kot glavno mesto dovolj zagotovljenih finančnih virov za delovanje na vseh področjih svojega delovanja. Predlagamo, da nova vlada ta denar Ljubljani zagotovi na podlagi zakonodaje o glavnem mestu.
Javno naročilo za dobavo električne energije
Na Združenju občin Slovenije smo v juniju pristopili k pripravi postopka izvedbe skupnega javnega naročila dobave električne energije za občine. V ta namen smo občine prosili, da nam posredujejo obvestila o zainteresiranosti dobave električne energije za njihovo (za občine in posredne proračunske uporabnike občin - zavode) območje in nadalje tudi izpolnjene vprašalnike, ki so polaga za izvedbo postopka javnega naročila. V slabem mesecu in pol je interes izkazalo 51 občin in na podlagi prijav smo izbrali zunanjega izvajalca, ki bo izvedel postopek javnega naročanja električne energije za vse prijavljene občine. Prejeli smo 30 izpolnjenih vprašalnikov, ki smo jih že poslali izbranemu zunanjemu izvajalcu. Ta bo v postopek javnega naročila vključil tiste občine, ki so posredovale izpolnjene vprašalnike. Postopek javnega naročanja bomo skušali zaključiti pred koncem 2008, saj želimo občinam, ki za leto 2009 še nimajo sklenjene pogodbe o dobavi električne energije, omogočiti, da na podlagi javnega naročanja električne energije le-to storijo.
Ustanovitev Skupne notranje revizijske službe za občine članice ZOS
V Združenju občin Slovenije smo občinam ponudili novo storitev, in sicer možnost izvajanja storitve notranjega revidiranja za potrebe občin in njihovih javnih zavodov. Interes za pristop k novi storitvi združenja je izkazalo 64 občin, od tega 18 nečlanic. Ob začetku aktivnosti za izvedbo te storitve smo želeli to možnost ponuditi in zagotoviti vsem občinam in ne le članicam ZOS, vendar smo s strani Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dobili opozorilo, da skladno z Zakonom o lokalni samoupravi lahko to storitev izvajamo le za občine članice. V ZOS smo tako pričeli z intenzivnimi pripravami na ustanovitev skupne notranje revizijske službe za potrebe občin, ki bi jo ustanovili v skladu z 11. členom Pravilnika o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ, predvidoma v začetku leta 2009. Prav tako pa bi storitve notranjega revidiranja poleg občin, v skladu s prostimi kapacitetami in z možnostmi skupne notranje revizijske službe, lahko koristili tudi javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina. V oktobru za vse zainteresirane občine pripravljamo predstavitev, na podlagi katere se bodo občine odločile o pooblastilu ZOS za ustanovitev skupne notranje revizijske službe in podpisu dogovora, ki bi občinam zagotavljal, da bodo s strani ZOS opravljene notranje revizije. V dogovoru bi določili tudi povračilo stroškov za opravljene notranje revizijske storitve. Na podlagi sklenjenih dogovorov bomo zagotovili primerno število državnih notranjih revizorjev za opravljanje notranjih revizij in ostalih storitev skupne notranje revizijske službe. Cena notranjih revizijskih storitev bo tako vključena v letno članarino, ki bo po novem za občine, ki bodo imele pri nas notranjo revizijsko službo, sestavljena iz fiksnega dela, variabilnega dela ter iz dela za notranji nadzor (ta del za leto 2009 ne bo višji od 4000 evrov bruto na občino, ne glede na velikost občine), ki ga bo letno potrjevala skupščina združenja. * * *
< NOVINARSKA KONFERENCA PO 5. SEJI PREDSEDSTVA ZDRUŽENJA OBČIN SLOVENIJE
