22.11.2011 Starost: 10 let
Kategorija: Novice

NA POSVETU GOING LOCAL II. PODANO STRINJANJE O POTREBNOSTI ŠIROKOPASOVNE INFRASTRUKTURE V SLOVENIJI

Ljubljana, 21. 11. 2011 – Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je v sodelovanju s predstavniki Evropske komisije organiziralo okroglo mizo oziroma posvet z naslovom Going Local II, ki je potekal v Gospodarski zbornici Slovenije.  Predstavniki generalnega direktorata Evropske komisije za informacijsko družbo se namreč enkrat letno v državah članicah udeležujejo dogodkov Going Local, katerih cilj je pospešiti izvajanje evropske digitalne agende in razpravo o nadaljnjih razvojnih izzivih in aktivnostih.


 

 

Udeleženci

okrogle mize o izvajanju evropske digitalne agende oz. razvoju širokopasovne

infrastrukture v Sloveniji so se strinjali glede potrebnosti odprtja te

infrastrukture. Tako bi se namreč lažje izognili nepotrebnemu podvajanju

infrastrukture in imeli na voljo več sredstev za gradnjo na območjih, kjer

infrastrukture ni. 

Država

gradnjo širokopasovnih omrežij na podeželju oziroma območjih, kjer teh sedaj ni

in za to ni komercialnega interesa, že podpira tudi finančno, vendar pa bo za

doseganje ciljev, ki jih postavlja tudi Digitalna agenda za Evropo, potrebno še

več truda.

Tudi

zato, ker ima Slovenija z namenom čim bolj povečati slovensko konkurenčnost v

določenem delu celo bolj ambiciozne načrte. Agenda kot enega od ciljev do leta

2020 postavlja to, da bi vsaj 50 odstotkov gospodinjstev imelo dostop do

interneta s hitrostjo 100 Mbit/s, Slovenija bi v tem letu takšen dostop rada

zagotovila za 90 odstotkov gospodinjstev. Pri tem bodo spodbujali operaterje,

da ne tekmujejo v smeri, ki vodi v prekrivanje infrastruktur, ampak na ravni

končnih storitev za uporabnike elektronskih komunikacij.

Generalni

direktor direktorata za informacijsko družbo na ministrstvu za visoko šolstvo,

znanost in tehnologijo Marjan Turk je med najpomembnejše naloge za leto 2012

izpostavil oblikovanje nacionalnega projekta razvoja širokopasovne

infrastrukture na območjih, kjer ni komercialnega interesa zanjo. To s sredstvi

spodbuja tudi EU. Evropska komisija je med drugim že pripravila zakonodajni

predlog, ki se imenuje Pobuda za povezovanje Evrope in predvideva 9,2 milijarde

evrov za informacijske in komunikacijske tehnologije v obdobju med letoma 2014

in 2020. Slovenija bo zaradi čim hitrejše zagotovitve širokopasovnega dostopa

vsem državljanom pri tem spodbujala, da se uporabi hibridni pristop - torej ne

obvezno do vsakega doma takoj in za vsako ceno pripeljati optični kabel, ampak

v vmesni fazi predvsem skrajševati bakrene zanke in s tem posledično povečati

hitrost prenosa podatkov.

Predstavnik

enega od upravljavcev tovrstnih že postavljenih omrežij Goran Živec je sicer

pri tem izpostavil, da bi bilo potrebno pri postavljanju infrastrukture z

javnimi sredstvi razmišljati bolj dolgoročno in tako postaviti omrežja, ki bodo

funkcionalna za naslednjih 30 let, ne samo pet do 10 let.

Predsednik

Sveta za elektronske komunikacije Dušan Caf pa je kot eno od možnih rešitev

omenil tudi tako imenovano funkcionalno delitev. To pomeni, da bi telekomunikacijske

infrastrukture, ki jih upravljajo podjetja v državni lasti - od Telekoma

Slovenije do energetskih podjetij, prenesli na novo podjetje, ki bi upravljalo

to infrastrukturo.

Podpredsednik

uprave Telekoma Slovenije Zoran Vehovar je dodal, da bi bilo potrebno odpreti

tudi infrastrukturo alternativnih operaterjev, če je na določenem območju

prisotna le njihova infrastruktura.Direktor

sektorja za odnose z operaterji in regulativo v Amisu Vladimir Makuc pa medtem

meni, da je kljub vsemu potrebno zastaviti postopen prehod na izključno optično

omrežje, saj dolgoročno ohranjanje tako bakrenega kot optičnega omrežja ni

ekonomsko smiselno.

Novi

direktor agencije za pošto in elektronske komunikacije Franc Dolenc je ob vsem

tem poudaril pomen zagotavljanja učinkovite regulacije, a hkrati tudi pomen

spodbujanja nastanka novih vsebin in storitev za končne uporabnike.

Boštjan

Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije je v tem okviru povedal, da bi si država

morala prizadevati za zagotavljanje prisotnosti storitev in vsebin globalnih

ponudnikov tudi na majhnem slovenskem trgu oziroma za razvoj podobne slovenske

različice teh storitev.


< PRIPRAVE NA NOVO SOCIALNO ZAKONODAJO SE ZAKLJUČUJEJO