03.03.2016 Starost: 4 let

NA MIZŠ O PREDLOGU ZAKONA O ŠPORTU

Ljubljana, 3. 3. 2016 - Danes je na MIZŠ potekal sestanek, na katerem so bile obravnavane pripombe in predlogi ZOS na predlog Zakona o športu. Pripravljavci predloga zakona so v precejšnji meri upoštevali pripombe združenja. Predvidoma konec meseca marca bo na portalu E-Demokracija objavljen dopolnjen predlog zakona in tako ponovno poslan v javno obravnavo. Uvodoma je bilo povedano, da je 70% vseh sredstev za šport zagotovljenih iz občinskih proračunov in le 30% s strani države.


Predstavnica ministrstva mag. Mojca Pečnik Ternovšek je uvodoma povedala, da se zakon spreminja po 18 letih in da je njihov namen pripraviti čim bolj usklajen predlog zakona, za katerega želijo, da bi šel v obravnavo Državnemu zboru RS še pred poletnimi počitnicami.

Mag. Mojca Pečnik Ternovšek, ki je vodila sestanek, nas je seznanila, da so upoštevali nekaj predlogov ZOS, ki jih bodo uvrstili v dopolnjen predlog zakona. Tako so med drugim upoštevali, da za sprejem letnega programa športa na lokalni ravni ne bo potrebno soglasje športnih zvez, temveč mnenje. Prav tako bo iz predloga zakona črtan rok 45 dni za sprejem letnega programa športa na lokalni ravni.

ZOS je imel pomisleke pri tem, da bi se na podlagi tega zakona športnim društvom podeljeval status društva, ki deluje v javnem interesu. Tu naj ne bi šlo za avtomatično podeljevanje statusa. Kakšna bo dokončna odločitev v zvezi s tem, pa nam na ministrstvu niso mogli dati dokončnega odgovora.

Šesti odstavek 14. člena predloga zakona določa, da imajo športna društva prednost pri izvajanju letnega programa športa, s čimer se na ZOS ne strinjamo, saj praksa kaže, da športna društva niso vedno glavni in najboljši izvajalci programov športa. Tako so na področju predšolskega in šolskega športa, vsaj v manjših občinah, veliko ustreznejši izvajalec šole in vrtci. Na sestanku smo predlagali, da se k temu členu zakona doda sedmi odstavek, ki bo določal izjeme za izvajalce športnih programov za področje predšolske in šolske mladine in to ne glede na deveti odstavek 2. člena predloga zakona. To je bilo zabeleženo in naj bi se tudi upoštevalo.


ZOS je v zvezi usposobljenostjo kadra, ki izvaja programe športa, zaprosil za natančna pojasnila. Skrbi nas namreč, da so pogoji usposobljenosti, vsaj za določene programe previsoko postavljeni. Tu mislimo na rekreacijo. Posledično bi tako v manjših občinah težko dobili izvajalce programov, prav tako pa bi se na ta način dvignile cene programov. Za izvajanje programov rekreacije otrok bo izvajalec moral imeti pridobljeno izobrazbo športnega pedagoga (vsaj).

Za izvajalce športnih programov sta predlagani dve stopnji usposobljenosti, in sicer naj bi druga stoonja obsegala od 80 do 100 urni program usposabljanja, za tretjo stopnjo pa bo treba imeti končano univerzitetno izobrazbo. Ohranjena bo tudi prva stopnja, vendar bo le-ta omejena. Tisti minimalni tečaji usposabljanja bodo obsegali 80 ur.

Za pojasnilo smo zaprosili tudi glede  tega kakšno usposobljenost oz možnost izvajanja programov imajo poklicni športniki oz nekdanji športniki. Povedano nam je bilo, da za izvajanje športnih programov tudi ti posamezniki potrebujejo usposabljanja, vendar bolj s področja teorije, saj imajo prakse dovolj.

Imeli smo tudi vprašanja ali bo nivo usposobljenosti povzročil dvig cen športnih programov. Ministrstvo je zagotovilo, da bodo vadnina v zakonu določena za izvajanje točno določenega programa in bo opredeljena kot namenski vir. To pomeni, da društva teh sredstev ne bodo smela porabljati za svoje delovanje. To bi lahko v primeru sofinanciranja s strani občin lahko pomenilo tudi nižje vadnine. Ministrstvo želi s tem ukrepom preprečiti kanaliziranje proračunskih sredstev iz dna proti vrhu oz na vrh članskih sekcij.

Cilj ministrstva je tudi ohranitev brezplačnih preglede za vse registrirane športnike, in sicer na stroške ZZZS, čemur pa slednji niso preveč naklonjeni.

S strani ZOS so bile podane tudi pripombe v zvezi z namembnostjo javnih športnih objektov in površin za šport v naravi. Načrtovanje športnih površin na državni ali lokalni ravni je v pristojnosti pristojnih organov. Potrebe se spreminjajo, zato se ne moremo strinjati, da je potrebno vsako športno površino nadomestiti z novo. Ali se bo športni površini spremenila namembnost in ali je za to potrebno zagotoviti nadomestne površine je v pristojnosti tega organa in ne nekega zakona. Posamezni zakoni lahko le določajo, katere športne površine se morajo nujno zagotoviti in kdo jih mora zagotoviti. Uveljavitev omenjenega določila bi lahko prineslo negativni učinek na načrtovanje javnih športnih površin, saj bi se le to omejevalo na nujne površine. Prav tako pa bi to lahko po drugi strani povzročilo, da bi določene površine, za katere ne bi več obstajal interes, ostale zanemarjene in neuporabljene, saj njihovo namembnost ne bi mogli spremeniti brez zagotovitve novih površin, čeprav le-te ne bi bile potrebne. Ministrstvo nam je prisluhnilo do te mere, da bodo iz tega izvzete površine za šport v naravi.

Nejasnosti so bile tudi pri področju upravljanja s športnimi objekti in površinami za šport v naravi. Podpiramo možnost, da so društva upravljavci športnih objektov, imajo pa določene občine v zvezi s tem tudi pomisleke. Občine so v zvezi s tem, da bi društvo upravljalo športne objekte in površine za šport v naravi izrazile pomisleke, saj gre predvidevati, da vsa športna društva niso registrirana za upravljanje z objekti in površinami. Lastniki teh objektov (občine) so dolžne vzdrževati svoje lastne športne objekte in površine, kar pomeni, da za to zagotavljajo tudi finančna sredstva. Pomisleki o ustreznosti tega določila izhajajo tudi iz tega, da se člani menjajo vsako leto in poraja se vprašanje ali imajo potrebna znanja za vzdrževanje, oddajanje v najem, itd… Ministrstvo je povedalo, da gre tu le za podan predlog lokalnim skupnostim in je to samo možnost, ni pa tu nuja.

Podali smo tudi pripombe v zvezi z nalogami upravljavca. Ministrstvo je v zvezi s tem podalo obrazložitev, da bo le-ta izbran na javnem razpisu in v podpisani pogodbi o upravljanju bodo določena vsa razmerja. Za oddajo v najem in oddajo v brezplačno uporabo pa upravljavec moral pridobiti soglasje lokalne skupnosti.

* * *

 


< NOV PREDLOG STANOVANJSKEGA ZAKONA BO MOP PRIPRAVIL PRIHODNJE LETO