NA MINISTRSTVU ZA FINANCE PONOVNO USKLAJEVANJE O PRORAČUNU IN DAVKU NA NEPREMIČNINE

Ljubljana, 26. 9. 2013 – Povprečnina za leto 2014 je predvidena v višini 536 evrov, prav tako je predlagano zmanjšanje deleža sredstev za investicije iz 21. člena Zakona o financiranju občin na 2%. Za leto 2015 so stvari še odprte. Ministrstvo za finance je prisluhnilo nekaterim pripombam glede predloga zakona o davku na nepremičnine, vendar vztraja na enotnem sistemu davka na nepremičnine za državo in občine. To so glavni poudarki drugega usklajevalnega sestanka na Ministrstvu za finance.

Na torkovem usklajevalnem sestanku je bilo ob predstavitvi proračuna za prihodnji dve leti  opozorjeno na zavezo iz Dogovora o povprečnini za leti 2013 in 2014 o zmanjšanju stroškov občinam oziroma sprejetju zakona za uravnoteženje javnih financ občin. Vesna J. Gotovac iz Službe za lokalno samoupravo je povedala, da je Ministrstvo za notranje zadeve pripravilo  predlog, da pa ministrstvo potrebuje pooblastilo Vlade RS v razmerju do drugih ministrstev, da ta projekt pelje naprej. Ministrstvo za notranje zadeve bo sicer pripravilo funkcionalno analizo nalog občin po vseh resorjih v sklopu strategije lokalne samouprave, kar naj bi bilo izvedeno nekako v štirih mesecih. Ker gre pri omenjeni analizi za bolj poglobljen in dolgoročen proces, se vseeno vztraja, da se prej pripravi ti. ZUJFO.

Ministrstvo za finance še vedno vztraja,  da se povprečnine za leto 2014 določi v višini 536 evrov, ter da se zniža delež sredstev za sofinanciranje investicij na 2% skupne primerne porabe. Za leto 2015 sta predlagani dve alternativni rešitvi: ali ohranitev višine povprečnine na 536 evrov in znižanje deleža sredstev za sofinanciranje investicij na 0% ali sredstva za investicije v višini 2% ter ustrezno znižanje povprečnine.

Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije je spomnil  na poziv ZOS, da se v 21. člen Zakona o financiranju občin vendarle ne posega, saj izračuni kažejo, da bodo najbolj prizadete prav občine, ki so razvojno najbolj ogrožene, zato je takšen način varčevanja pri občinah nesprejemljiv. Z omenjenim ukrepom se ruši koncept Zakona o financiranju občin, ukrep prizadene le določene občine. Sprejemljivo je le, da so vse občine podvržene enakim kriterijem. Če bo ministrstvo vztrajalo pri znižanju sredstev za investicije, bo ZOS temu ustrezno ukrepal.

Župan Občine Bovec, kateri 4% za sofinanciranje investicij  pomenijo skoraj 20% njihove celotne primerne porabe je opozoril, da se na njihovem območju razvojna ogroženost povečuje, sedaj pa bodo udarjeni še s tem ukrepom. Anton Kovše, župan Občine Podvelka, je spomnil, da že od leta 1995 demografsko ogrožena območja dobivajo sredstva in sredstva po 21. členu Zakona o financiranju občin so prav ta sredstva.

Državna sekretarka Mateja Vraničar odgovarja, da se niso poglabljali, kaj ta ukrep pomeni, ministrstvo zanima le prihranek 20 milijonov evrov, ki jih nimajo, zato 4% deleža primerne porabe za sofinanciranje investicij ne morejo zagotoviti. Predlaga, da se v zakona  o izvrševanju proračuna za leto 2014 zapiše tudi določba, da v primeru, če bi občine potrebovale sredstva za investicije, se dodatna sredstva zagotovijo. Za leto 2015 bo v ZIPRS1415 po vsej verjetnosti zapisan ustrezen znižan znesek povprečnine in 2% za sofinanciranje investicij, vendar bo to še predmet pogovorov. Na tej podlagi bodo tudi naredili izračune, spremembe ZIPRS1415 bodo možne še skozi amandmaje v državnozborskem postopku.

Druga tema sestanke je bil predlog zakona o davku na nepremičnine. Ker Ministrstvo za finance ne odstopa od uvedbe enotnega davka na nepremičnine, s tem pa tudi zavrača predlog občin, da se ohrani NUSZ, davek na nepremičnine pa država pobere zase, se je z določeni popravki členov želelo priti do bolj sprejemljivih rešitev zakona.

Predlagano je bilo, da zakon določi davek na nepremičnine kot izvirni prihodek občin, v prehodnih določbah pa se za krizno obdobje (tri leta) določi, da se deli v razmerju 50:50 med državo in občinami. Ministrstvo še vedno kot sistemsko rešitev vidi delitev v razmerju 50:50 med državo in občinami, zato na predlog ne pristajajo. Če bi bil davek v celoti prihodek občin, bi bilo potrebno sistemsko poseči v sistem financiranja občin. Poleg tega ne odstopajo tudi iz razloga, ker si iz davka na nepremičnine obetajo visoka sredstva, če teh sredstev država ne dobi, je možnost le še dodatno obremeniti delo.

Vsi predstavniki občin so se strinjali, da se občinsko in državno javno infrastrukturo (prav tako sakralni in kulturni objekti)  izvzame iz obdavčitve ali pa vsaj določi nižjo stopnjo npr. 0,1, vendar ministrstvo vztraja pri visokem obsegu v obdavčitev zajetih nepremičnin. Prav tako je bilo poudarjeno, da mora zakon pustiti možnost izvajanja ukrepov zemljiške prostorske politike in v ta namen so bili predlagani tudi ustrezni kriteriji. Državna sekretarka tu odgovarja, da so kriteriji sprejemljivi, da pa je pogoj, da se bodo kriteriji lahko zapisali v REN. S strani občin je bilo opozorjeno tudi na neustrezno časovnico pobiranja davka, saj bodo občine sredstva v proračun dobila prepozno.  Državna sekretarka odgovarja, da mora v predlogu zakona zapisana časovnica ostati za leto 2014. Predlagano pa je bilo tudi podaljšanje prehodnega obdobja,  v katerem je občinam zagotovljen enak prihodek, kot so ga sedaj prejele iz NUSZ, in sicer na tri leta. Za ministrstvu je sprejemljivo dveletno prehodno obdobje.

Državna sekretarka je odgovorila na predloge oziroma seznanila z drugimi že sprejetimi spremembami predloga. Zakon bo dal možnost, da bo namesto lastnikov davek lahko plačala agrarna skupnost, zavezanci za davek bodo sicer še vedno lastniki. Davčne stopnje sicer še niso dokončno določene: spet razmišljajo, da bi bili sakralni in kulturni objekti obdavčeni s 0,5% davčno stopnjo, za kmetijske objekte in zemljišča ter gozdna zemljišča davčne stopnje še niso določene. Sicer so predvidene še oprostitve za neplodno zemljo ter za gozdne rezervate. Glede kategoriziranih javnih cest GURS dela oceno površine iz orto-foto posnetkov – te površine bodo iz obdavčitve izvzete (kar bodo lastniki tudi dobili napisano v odločbah).

Glede časovnice sprejemanja zakona je državna sekretarka pojasnila, da bo prihodnji teden končno besedilo predloga zakona objavljeno na spletni strani. Zakona naj bi šel v državnozborski postopek skupaj s proračunskimi dokumenti, sprejet pa naj bi bil na oktobrskem zasedanju Državnega zbora RS.