NA DRUGI SEJI DELOVNE SKUPINE ZA LOKALNO SAMOUPRAVO TUDI O VIŠINI POVPREČNINE

Ljubljana, 28. 9. 2020- Danes je v prostorih Vlade RS potekala 2. seja delovne skupine za lokalno samoupravo, na dnevnem redu katere je bila priprava proračuna RS za prihodnji dve leti in z njim povprečnina, razprava o predlogu Zakona o finančni razbremenitvi občin, sofinanciranju skupnih občinskih uprav, razpisu za sofinanciranje pametnih mest, priprava novele Zakona o lokalnih volitvah in imenovanje delegacije v Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti. Seje sta se udeležila tudi predsednik ZOS Robert Smrdelj in podpredsednik mag. Marko Diaci. O morebitnem podpisu dogovora o višini povprečnine za prihodnji dve leti bo v sredo odločalo Predsedstvo Združenja občin Slovenije.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je uvodoma pozdravil vse prisotne in poudaril pomen dialoga med državo in občinami. V nadaljevanju je povedal, da bo 1.10.2020 v Državni zbor RS vložen predlog državnega proračuna, zato je pomembno, da se stališča zbližajo. Minister je poudaril, da se zaveda, da je povprečnina za združenja in občine izrednega pomena, zato so se, tudi kljub povečanim izdatkom proračuna zaradi epidemije COVID-19 odločili predlagati dvig povprečnine na 628,20€.

 Dodal je, da bo Vlada RS spoštovala koalicijsko zavezo in zato so že v letošnjem letu za nazaj so dvignili povprečnino iz 589,11€ na 623,96€, v 2021 pa še za dobre 4 evre. ZIPRS2021 za leto 2021 določa povprečnino v višini 588,30€.

Rajko Puš iz MF je v razpravi povedal, da mora biti predlog proračuna v DZ RS vložen 1. 10. 2020 in da potekajo še intenzivna usklajevanja z različnimi ministrstvi. Ponovil je podano izhodišče povprečnine za leto 2021, in sicer 628,20€ in enako za leto 2022. Razlog da je znesek enak za obe leti, tiči v tem, da se nahajamo v negotovih razmerah kar se tiče prihodkov iz naslova dohodnine za leto 2020. Povedal je, da občine v letu 2021 dobijo tudi 77, 5 mio evrov dodatnih sredstev za investicije. 51,7 mio nepovratnih, 25,6 mio povratnih sredstev. K temu je dodal, da ZFRO predvideva tudi spremembo povratnih v nepovratna sredstva.

Podpredsednik ZOS mag. Marko Diaci je najprej pozdravil način komunikacije države z občinami in poudaril, da je razprava precej drugačna od tiste pred letom dni, ko je bila povprečnina na vladni strani enostavno določena. V razpravi je poudaril, da so stroški občin v letu 2019 za 20 evrov višji kot od predloga višine povprečnine. Dodal je, da »drži, da se je povprečnina v zadnjem letu dvignila, če pa se na drugi strani pogleda v zgodovino od leta 2011 dalje, pa se je povprečnina samo nižala in zato se kljub dvigu ne bomo mogli niti približat temu, da bi se s povprečnino krilo dejanske stroške občin.« Izpostavil je tudi problematiko črpanja evropskih sredstev, ko se morajo občine tudi zadolževat za kandidiranje na evropskih sredstvih. Po izračunih ZOS bi morala biti povprečnina 673,62€ v letu 2021, v letu 2022 pa 673,62€ plus dvig plač v letu 2022. Kakšen bo ta znesek, pa bo znano, ko se bo k temu znesku prištelo še to. Poudaril je, da je treba najti skupen napor, da se približamo številki ZOS in poizkušamo ta razkorak med številkami še malce zmanjšat.  

Predsednik ZOS Robert Smrdelj je povedal, da je delo s to vlado drugačno, dobro in zato so tudi pričakovanja večja. Računa se na to, da se bo naredilo več kot v preteklosti, ko s se predstavniki občin v pogovorih z vladno stranjo počutili kot »ne bodi ga treba«. Kot dobro je izpostavil tudi to, da je v ZFRO predvideno kar nekaj privarčevanih sredstev pri spremembah zakonodaje. V razpravi o višini povprečnine je povedal, da je »ZOS pripravil tudi konkretne amandmajske predloge spremembe ZFO, sploh poenostavitve črpanja sredstev 21. člena. Pri prehodnem obdobju je 1/3 sredstev povratnih, ki se ne šteje v kvoto zadolžitve in resnično bi bil dobrodošel tudi podatek s strani MGRT ali MF kako so občine koristile ta sredstva. Prehodno obdobje bi se moralo odpravit oz. treba je priti do kompromisa, da se ta sredstva lahko črpajo tudi za poplačilo kreditov občin.«  Dodal je, da je »673,62€ številka, ki bo odražala dejanske stroške občin, ki jih bo treba financirat iz naslove povprečnine.«

Izpostavljeno je bilo tudi, da je treba priti do sistema, ki bo uskladil stroške in dejansko povprečnino. Povprečje štirih let kaže na anomalijo statistike, ki ne odraža dejanskega stanja. Zneska povprečnih stroškov in povprečnine se dejansko zbližujeta in pozitivno je tudi to, da se povratna sredstva pretvarjajo v nepovratna. Pomembna je tudi finančna kondicija občin pred naslednjo finančno perspektivo.

Minister Koritnik je v razpravi o predlogu Zakona o finančni razbremenitvi občin povedal, da bo zakon obravnavan na oktobrski redni seji, ki se začne 19. 10. 2020, novembra naj bi bil tudi dokončno sprejet. Državna sekretarka Urša Baš je povedala, da bo ZFRO dodatno dopolnjen s spremembami treh zakonov – Stanovanjskim zakonom, Zakonom o gasilstvu in Zakonom o varstvu pred požarom ter z dodatnimi spremembami ZFO. Spremembe s področja Stanovanjskega zakona predvidevajo prenos subvencioniranja prosilcev za dodelitev neprofitnega stanovanja se prenese iz občine na državo, Zakon o gasilstvu se spreminja v smeri, da zavarovanja gasilcev prenašajo na državni proračun, Zakon o financiranju občin se bo spremenil v delu za financiranje občin z romsko problematiko, katere bodo prejele dodaten odstotek primerne porabe s skupnim učinkom 4,7 mio evrov (v dveh naslednjih letih). ZFO se spreminja tudi pri sofinanciranju investicij po 21. členu se spreminja na način, 4% nepovratnih sredstev v 2021 in 2% povratnih sredstev, v letu 2022 5% nepovratnih sredstev in 1% povratnih sredstev, v letu 2023 pa polno sofinanciranje. V letu 2021 se bo poizkušalo iti v smeri, da se v 2021 preide na 6% polno sofinanciranje.

Na seji delovne skupine so si udeleženci izmenjali tudi informacije o delovanju skupnih občinskih uprav kot eni najpomembnejših oblik medobčinskega sodelovanja. Skupe občinske uprave se krepijo, njihovo število je ob enakem številu vključenih občin manjše Po sprejetju rebalansu proračuna ima Ministrstvo za javno upravo zagotovljena sredstva za izplačilo sofinanciranja skupnih občinskih uprav, v ta namen bo ministrstvo do konca leta izplačalo občinam 6,1 mio evrov sredstev.

Državni sekretar mag. Peter Geršak je zbranim predstavil tudi razpis Pametna mesta in skupnosti, ki bo predvidoma objavljen konec novembra. Upravičenci bodo konzorciji občin. Med upravičene stroške pa na Ministrstvu za javno upravo predvidevamo stroške nakupa komunikacijske opreme in programske opreme, licenc, razvoj inovativnih rešitev. Predvideno je, da bo stopnja sofinanciranja 80 %, vrednost razpisa bo znašala 16 milijonov evrov.

Predstavnike združenj občin je minister seznanil s osnutkom sprememb Zakona o lokalnih volitvah glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, na podlagi katere mora ustrezno urediti varstvo volilne pravice. Spremembe se nanašajo predvsem na ureditev postopka odločanja o pritožbah in ureditev postopka sodnega varstva volilne pravice (volilni spor), imenovanje sodnikov za predsednike občinskih volilnih komisij, pluralno sestavo občinskih volilnih organov in nezdružljivost članstva v volilni organih s kandidaturo na volitvah.