25.09.2013 Starost: 7 let

MINISTRSTVO ZA FINANCE PREDSTAVILO PREDLOG PRORAČUNA, NADALJEVANJE USKLAJEVANJ GLEDE DAVKA NA NEPREMIČNINE

Ljubljana, 24. 9. 2014 – Ministrstvo za finance je predstavilo predlog proračuna za prihodnji dve leti s poudarkom na odhodkih za občine (povprečnina, sredstva za investicije), nadaljevala so se usklajevanja glede Predloga zakona o davku na nepremičnine.


Minister dr. Uroš Čufer je povedal, da se dogajanje okoli predloga zakona o davku na nepremičnine končuje, predlog zakona bo Vlada RS obravnavala na četrtkovi seji, ta in naslednji teden so še možni dogovori. Predlog zakona je namreč del paketa proračunskih dokumentov za leti 2014 in 2015.

 

Glavne rešitve predloga zakona (predlog ZDN z datumom 9. 9. 2013):

-          REN ostaja glavni vir podatkov za zajem nepremičnin, 

-         davek na nepremičnine bo davek z zelo široko davčno osnovo (malo izjem),

-    gre za nevtralen davek, davek ni ukrep zemljiške politike (z izjemo črnih gradenj), ostaja delitev davka med državo in občinami v razmerju 50:50,

-         občine imajo možnost zvišanja posamezne davčne stopnje za 50%,

-        spremenjene davčne stopnje glede na junijski predlog, usklajevanja s kmeti še tečejo,

-       finančni učinek davka po ocenah ministrstva: 193 milijonov evrov za državo in prav toliko za občine.

 

Glede na včerajšnji sestanek delovne skupine je glavno razhajanje še vedno predlog občin, da se za občine ohrani NUSZ, država pa uvede davek na nepremičnine po polovičnih davčnih stopnjah. Državna sekretarka Mateja Vraničar je pojasnila, da zaradi velikih razlik v ureditvi NUSZ, administrativne zapletenosti, če bi obstajala oba, ministrstvo ne odstopa od enotnega davka na nepremičnine.

 

Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, je povedal, da so si združenja občin enotna, da zaradi številnih resnih dilem, ki še vedno ostajajo, občine vztrajajo na predlogu, da se NUSZ ohrani kot prihodek občin, davek na nepremičnine pa prihodek države. Ohranitev sistema NUSZ pomeni tudi stabilen sistem, saj se glede davka na nepremičnine lahko pričakujejo ustavne pritožbe. Izhodiščna težava je prav gotovo ta, da se ne ve, koliko bo dejansko davka na nepremičnine, 193 milijonov evrov, ki naj bi jih občine dobile, je zgolj fiktivni znesek, saj bodo občine morale del davka plačati državi, del pa sebi. Opozoril je tudi, da se občinam jemlje resen avtonomen dohodek občin, občine pa imajo zelo majhno možnost prilagajanja stopenj davka, pa še tu se pričakuje pritisk na znižanje davčnih stopenj. Glede občinske javne infrastrukture se predlaga če že ne izvzetje iz obdavčitve, pa vsaj najnižja davčna stopnja (0,1), kot je predvideno za sakralne in kulturne objekte.

 

Leo Kremžar je pritrdil Smrdelju, da je potrebno ohraniti NUSZ. Če pa to me bo mogoče, je potrebno nekatere določbe zakona spremeniti. Prehodno obdobje, v katerem bi občine imele zagotovljeno enak prihodek iz davka, kot ga sedaj prejemajo iz naslova NUSZ, naj se podaljša na tri leta. V obdobju treh let naj se tudi deli davek med državo in občinami v razmerju pol-pol, potem pa naj se deli v razmerju 90% davka za občine, 10% za državo. Davek naj se v navedenih razmerjih deli po zvišanju oziroma znižanju davčne stopnje s strani občine. In nenazadnje, davek mora ostati instrument prostorske politike občin.

 

S strani občin je bilo opozorjeno tudi na kategorizirane javne ceste, ki tečejo po zemljiščih zasebnikov, občine pričakujejo težave glede pobiranja davka (prvi obrok bo šele junija), opozorjeno je bilo, da so podatki nezanesljivi in izračuni nepreverljivi, ruši se zemljiška politika občin.

 

Minister Čufer je poudaril, da je odločitev, da se davek na nepremičnine uvede, sprejeta.

 

Ministrstvo za finance pripravlja  proračun za leti 2014 in 2015., pri čemer zasledujejo cilj, da primanjkljaj države do leta 2015 spravijo pod 3% BDP. Sestavni dl proračuna so tudi odhodki za občine, in sicer povprečnina in investicijski transferji po 21. členu Zakona o financiranju občin.

 

Proračuna z leto 2014 sledi sklenjenemu Dogovoru o povprečnini za leti 2013 in 2014, višina povprečnine se ohranja na  536 evrov, hkrati pa za leto 2014 predlagajo  znižanje deleža sredstev za sofinanciranje investicij na 2% skupne primerne porabe.

 

Za leto 2015 predlagajo dve rešitvi: ali ohranitev višine povprečnine na 536 evrov in znižanje deleža sredstev za sofinanciranje investicij na 0% ali sredstva za investicije v višini 2% ter ustrezno znižanje povprečnine.

Leo Kremžar je opozoril še na eno točko iz sklenjenega Dogovora o višini povprečnine za leti 2013 in 2014, ki je določala znižanje stroškov občin za 10%. Občine so se odpovedale 200 milijonom evrov, država pa svoje zaveze ni izpolnila.

 

Na predlagano znižanje sredstev za investicije se je ostro odzval tudi Robert Smrdelj. Opozoril je na soodvisnost členov, ki določajo financiranje občin, in sicer povprečnine in investicijskih transferjev. Z znižanjem sredstev za investicije bi bile najbolj izgubile prav občine, ki so razvojno najbolj ogrožene, na kar v Združenju občin Slovenije ne pristajamo. (24. 9. je ZOS sicer tudi že pisno izrazil nasprotovanje zmanjševanju sredstev za investicije). Mag. Marko Diaci je ob tem opozoril tudi na velik izpad sredstev za investicije ob tem, ko občine intenzivno izvajajo črpanje evropskih sredstev.

 

Vraničarjeva je predlagala, da bi se v ZIPRS1415 določila delež za sofinanciranje investicij v višini 2%, v kolikor bi se tekom leta pokazalo, da je črpanje evropskih sredstev res dobro, bi se tekom leta 2014 poskušale najti ustrezne rešitve. Predstavniki občin menijo, da je takšen predlog nesprejemljiv.

 

Dogovorjeno je bil še dodaten usklajevalni sestanek, in sicer obravnavanje predloga zakona o davku na nepremičnine po posameznih členih ter ponovno obravnavanje predloga proračuna za prihodnji dve leti in v zvezi z z njim obravnava predloga zakona o izvrševanju proračuna.


< USKLAJEVALNI SESTANEK GLEDE PREDLOGA ZAKONA O DAVKU NA NEPREMIČNINE