09.09.2013 Starost: 9 let

MINISTRSTVO ZA FINANCE PREDSTAVILO PREDLOG NOVIH REŠITEV GLEDE DAVKA NA NEPREMIČNINE

Ljubljana, 6. 9. 2013 – Ministrstvo za finance je sklicalo sestanek s predstavniki Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije. Predstavili so predlog novih rešitev glede davka na nepremičnine. Združenj občin teh rešitev ne podpirajo in predlagajo, da država ta davek uvede samo za svoj del pričakovanega priliva, občinam pa pusti nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ali pa da je davek na nepremičnine v celoti v pristojnosti občin.


Ministrstvo za finance je na podlagi prejetih pripomb v javni obravnavi nekoliko popravili prvoten predlog ureditve davka na nepremičnine. Mateja Vraničar, državna sekretarka, je povedala, da ministrstvo še vedno vztraja, da se postopek sprejemanja zakona nadaljuje. Prostor za javnofinančno konsolidacijo na prihodkovni strani je le še na obremenitvah premoženja oziroma nepremičnin – z uvedbo davka na nepremičnine se izčrpajo možnosti za (znatne) obdavčitve. Če davka na nepremičnine ne bodo ubranili v predlaganem obsegu, je možno le še krčenje izdatkov, je poudarila državna sekretarka. Na ministrstvu menijo, da je uvedba davka med možnimi rešitvami najmanj slaba.

 

Ministrstvo za finance še vedno vztraja na naslednjih rešitvah:

-          z davkom na nepremičnine se nadomesti tri davke (NUSZ, pristojbino z vzdrževanje gozdnih cest, davek na premoženje),

-          delitev davka med državo in občinami v razmerju 50:50 - davek na nepremičnine se smatra kot vir za konsolidacijo javnih financ, ko se bo obrnil trend prihodkov, bo ministrstvo začelo razmišljati o davčnih razbremenitvah,

-          občine bodo imele možnost, da svoj del posamezne stopnje davka povečajo ali zmanjšajo za 50%,

-          da so oprostitve določene čim ožje.

 

Glede na prvotni predlog zakona se spreminja postopek odmere, saj so na ministrstvu dobili veliko pripomb na vrednotenje oziroma davčno osnovo. Predvideno je, da bo GURS januarja 2014 vse lastnike obvestil o novih vrednostih nepremičnin (po novem vrednotenju se pričakuje 15-20% nižja vrednost nepremičnin). Obvestilo GURS-a naj bi vsebovalo tudi informacijo o znesku davka. V odmernem postopku bodo lastniki imeli možnost pritožbe na vrednost nepremičnine. Lastniki bodo odmero davka za vse nepremičnine prejeli v eni odločbi.

 

Na ministrstvu še vedno razmišljajo, kako obdavčiti nepremičnine, ki so oddane v neprofitni najem – ni še določeno, ali bo zavezanec za plačilo davka lastnik ali najemnik.

 

Sicer pa se ključne spremembe novega predloga rešitev nanašajo na davčne stopnje:

-          ministrstvo je odstopilo od ideje, da bi bila nerezidenčna stanovanja trikrat bolj obdavčena kot rezidenčna, saj so evidence za takšno razlikovanje preveč pomanjkljive – za vse stanovanjske nepremičnine je predvidena 0,15-odstotna stopnja. Posledično je predvidena  ukinitev obstoječega davka na nepremičnine večje vrednosti.

-          predvidena je prepolovitev davka pri energetskih nepremičninah na 0,4-odstotno stopnjo,

-          sakralni objekti (cerkve, kapele – objekti v katerih se opravlja bogoslužje) naj bi bili obdavčitve oproščeni, za ostale nepremičnine verske organizacije ostajajo zavezanci za plačilo davka. Razlog za spremembo je primerjalnopravna analiza.

-          znižan je predlog davčne stopnje za gozdna in kmetijska zemljišča: 0,25-odstotna stopnja za kmetijska in 0,15 za gozdna,

 

Na ministrstvu tudi razmišljajo, da bi dodali poglavje o »črnih« gradnjah – ideja je, da bi se od izdaje odločbe pa do sanacije stanja nedovoljene gradnje plačal davek po povišani stopnji od dejanske vrednosti takšne gradnje. Bile so tudi ideje o drugačni davčni stopnji za zemljišča v zaraščanju, za zapuščene stavbe, vendar zaradi nepopolnih evidenc drugačna ureditev ni možna.

 

Ministrstvo ocenjuje, da predlagane rešitve znižujejo sprva predvidene prihodke v vrednosti 466 milijonov na 386 milijonov evrov, kar bi za občine še vedno pomenilo 193 milijonov evrov. Na ministrstvu menijo, da so obremenitve še v mejah možnega.

 

Državna sekretarka je še povedala, da ministrstvo za finance vodi pogovore s predstavniki kmetov, gospodarstva in občin. Pogovore želijo zaključiti do 20. septembra, predlog zakona pa želijo v državnozborski postopek vložiti skupaj s predlogom proračuna. Sicer pa nov predlog zakona še ni spisan – novo besedilo predloga zakona naj bi bilo pripravljeno sredi oziroma najkasneje konec prihodnjega tedna. 

 

Zakon naj bi vseboval tudi prehodno določbo, ki bi določala, da se občinam v letu 2014 zagotovi enak prihodek, kot so ga imele v letu 2012.

 

Dr. Ivan Žagar, predsednik Skupnosti občin Slovenije, je najprej izpostavil pričakovanje, da dobimo novo verzijo predloga zakona, šele nato bodo občine lahko podale svoja stališča. Če bodo uveljavljene predlagane rešitve, lahko občine pričakujejo izpad dohodkov tudi do 25%. Iz povedanega je moč razumeti, da gre za krizni davek. V Evropi je davek na nepremičnine prihodek občin. Glede načrtovanih prihodkov je potrebno upoštevati pogajanja z drugimi, saj se lahko ocenjeni prihodek še radikalno spremeni. Glede možnosti občin, da povišajo davčno stopnjo za 50%, bo največji pritisk po povišanju v občinah, ki so že v tem trenutku najbolj ogrožene, pričakovati pa je pritisk s strani ljudi po zniževanju stopenj. Sistem, kot je predviden, občinam onemogoča vodenje politike. Opozoril je še, da so bile občine zelo z občutkom določale NUSZ, sedaj to ne bo več mogoče. Strinja se z oprostitvijo obdavčitve sakralnih objektov, izpostavil pa je, da bi morali temu slediti še kulturni objekti in objekti v lasti občin. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bodo morale občine plačevati državi za te objekte.

 

Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, se sprašuje, v kakšni meri se lahko sploh še resno pogovarjamo zaradi resnega pogroma nad občinami (zmanjševanje števila občin, referendumi…). Izpostavil je, da naj ministrstvo predstavi dejanske finančne učinke predloga. Iz obstoječih izračunov ni možno razbrati, kolikšna je vrednost davka od nepremičnin v lasti občin (javna, kulturna in športna infrastruktura) – ker bodo morale polovice tega zneska dati državi, sploh ni jasno, koliko bodo občine dejansko dobile z davkom na nepremičnine.  Smrdelj je opozoril še na širši problem – predlagana je sprememba Zakona o financiranju občin, s katerim se zmanjšujejo sredstva občinam, nič pa se ne naredi na odhodkovni strani. Smrdelj je izpostavil dve možni rešitvi: davek naj nepremičnine naj bo v celoti prihodek občin (ta bi v predlagani višini pokril izpad sredstev  občin zaradi znižane povprečnine), ali pa naj se ohrani NUSZ, država pa naj za svoje potrebe uvede krizni davek.     

 

Leo Kremžar se med drugim sprašuje, zakaj je polovica davka, ki naj bi ga dobila država nedotakljiva, občine pa lahko svojega zvišujejo in znižujejo. Kremžar meni, da bi moral biti temu povržen celoten davek.

 

Tudi predstavnica Mestne občine Ljubljana je med drugim izpostavila, da se nagibajo k temu, da bi sočasno veljala oba sistema – NUSZ naj se ohrani, davek na nepremičnine pa uvede kot krizni davek.

Darko Fras je opozoril, da bodo obremenitve s predvidenim sistemom prevelike. Z vidika lokalne samouprave je davek na nepremičnine prihodek občin, po sistemu, kot je predlagan, pa bo to prenesen prihodek. Sprašuje se, kaj potem še ostane avtonomen vir občin. Opozoril je, da s predvidenim sistemom davka na nepremičnine ne bo več mogoča selektivna obdavčitev. Sprašuje se tudi, če je sistem mogoče dovolj dodelati, drugače naj se uvede krizni davek. Ministrstvo pa tudi sprašuje, kakšne bo neto učinek davka pri nepremičninah, ki so v lasti občin oziroma države.

 

Tudi Franci Rokavec je izpostavil, da se s predlaganim sistemom davka na nepremičnine posega v finančno avtonomijo občin. Izpostavil pa je tudi težave, ki jih bodo imele občine zaradi zemljiškoknjižnega urejanja javnih cest, saj je že sedaj čutiti pritisk občanov po ureditvi stanja. To pa lahko za občine pomeni izredno povečanje stroškov.

 

Šušteršič iz Bovca je za svojo občino v številkah predstavil, kaj sistem davka na nepremičnine, kot je predlagan, pomeni za njihovo občino (občina bo morala državi plačati 191.000, celoten davek, ki bo pobran, bo znašal 395.000, od tega bo občina dobila polovici, to je 197.000, razlika med plačanim in prejetim je 6.000, sedaj pa občina pobere 95.000 evrov NUSZ). Opozoril pa je tudi na težave glede zemljišč agrarnih skupnosti – ker niso vpisana v zemljiško knjigo, je lastnik omenjenih zemljišč še vedno občina.

Tudi predstavnica Mestne občine Celje je poudarila, da bo njihova občina po predlaganem sistemu na slabšem. Lahko se zgodi, da bodo morali državi plačati več, kot bodo prejeli. Podprla je predlog, ki je bil na sestanku podrt s strani predstavnikov občin – ohranitev sistema NUSZ za občine, država pa naj zase pobere krizni davek. Opozorila pa je tudi, da občine s predpisanimi davčnimi stopnjami izgubljajo fleksibilnost pri obdavčitvi različnih subjektov npr. višja obdavčitev za trgovske centre.

 

Državna sekretarka je udeležence sestanka seznanila, da GURS obnavlja vrednotenje nepremičnin, nove vrednosti bodo znane tekom meseca septembra. Z idejo kriznega davka in ohranitve sistema NUSZ bo seznanila ministra, hkrati pa opozorila, da je kvaliteta pobiranja NUSZ po občinah zelo različna in problematična. Davek na nepremičnine s tem, ko se daje občinam možnost povečanja oziroma zmanjšanja posameznih davčnih stopenj, ohranja lastnost avtonomnega vira, meni Vraničarjeva, pri tem pa je še pojasnila, da državni del ne more biti podvržen fleksibilnosti zaradi večje trdnosti, ki jo mora zakon pokazati s finančnimi obremenitvami. Glede stavb, za katere je bila predlagana oprostitev plačila davka, je predstavila, kaj to pomeni skozi finančni učinek: javne stavbe pomenijo 22 milijonov evrov, sakralni objekti 1 milijon evrov, kulturni spomeniki, pri katerih je sicer težava zaradi neurejenih evidenc, pa 72.000 evrov prihodkov. Za ceste GURS ureja evidence, tudi če niso odmerjene.

 

Glede nadaljnjih pogovorov in usklajevanj želi ministrstvo ustanoviti delovno skupino, ki bo zakon pregledala od člena do člena, na prvem sestanku je predvidena prisotnost predstavnikov GURS-a. V delovno skupino bosta imenovana po dva predstavnika posameznega združenja občin. Sicer ministrstvo pojasnjuje, da bodo vzporedno tekli še pogovori s predstavniki kmetov in gospodarstva (pri slednjih so problematične le še davčne stopnje) ter medresorsko usklajevanje.


< NAPOVEDNIK DOGODKOV V TEDNU OD 9. DO 13. SEPTEMBRA 2013