Kategorija: Novice
MINISTRICA ZA JAVNO UPRAVO PREDSTAVILA PREDLOG ZAKONA O OPRAVLJANJU DEJAVNOSTI SPLOŠNEGA POMENA NA PODROČJU NEGOSPODARSKEGA SEKTORJA
Ljubljana, 21. 2. 2011 – Danes se je na Ministrstvu za javno upravo odvijala predstavitev Predloga zakona o opravljanju dejavnosti splošnega pomena na področju negospodarskega sektorja, ki ga je vodila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.
Ministrica je predstavila vsebino zakona, izpostavila novosti in glavne izboljšave zakona. S predlogom zakona se želi odpraviti pomanjkljivosti ureditve, ki velja zadnjih 20 let. Prvih deset členov predloga zakona določa skupne temelje, ki pomenijo izhodišče za posamezna področja. Posamezen člen bo določal, kaj je lahko na posameznem področju drugače urejeno.
Ministrica je opredelila dejavnosti splošnega pomena in naštela dejavnosti negospodarskega sektorja, ki so v predlogu zakona določene primeroma. Posebej je bilo izpostavljeno, da se dejavnost splošnega pomena opravlja na nepridobiten način, ob zakonskih pogojih pa tudi zmerni dobiček. Zakon dopušča opravljanje dopolnilne dejavnosti. Nova je ureditev načina oblikovanja cen javnih dobrin.
Dejavnost splošnega pomena se izvajajo v kakršni koli statusni obliki, ki lahko opravlja dejavnost, če izpolnjuje predpisane pogoje. Razen javnega zavoda, si morajo vsi izvajalci predhodno pridobili koncesijo. Za dejavnost splošnega pomena na področju negospodarskega sektorja bo koncesije v celoti urejal ta predlog zakona, zato za to področje ne bo veljal Zakona o javno zasebnem partnerstvu, je poudarila ministrica.
Ministrica je predstavila razlike v ureditvi javnega zavoda, ki bo pravna oseba, in javnega zavoda brez pravne subjektivitete. Prvi bo imel poleg strokovne tudi poslovno avtonomijo, drugi pa le strokovno avtonomijo. Glavni razlikovalni znak bo sicer obseg sredstev, ki jih bo javni zavod pridobil iz državnega proračuna oz. proračunov lokalnih skupnosti. če bo šlo za javne zavode, ki so v večinskem deležu financirani iz proračunskih sredstev, se ne bo ustanavljal javni zavod s pravno subjektiviteto. V primeru, ko ima javni zavod pravno subjektiviteto in premoženje, ustanovitelj za njegove obveznosti odgovarja subsidiarno, lahko pa tudi solidarno, če bo tako določeno. Javni zavod brez pravne subjektivitete nima v lasti premoženja, posluje po pravilih za neposredne proračunske uporabnike in zanje ustanovitelj odgovarja neomejeno.
Zakon v javnem zavodu s pravno subjektiviteto uvaja namesto sveta zavoda nadzorni svet. Poleg nadzornega sveta ima zavod še direktorja ali upravo, fakultativno pa tudi strokovni svet. Svet zavoda se ohranja v primerih, ko bo ustanovljen javni zavod brez pravne subjektivitete in je ustanovitelju ohranjena obveznost neposrednega nadzora javnega zavoda.
Ministrica je predstavila tudi novo ureditev programskih dokumentov javnega zavoda: dolgoročno strategijo razvoja, letni program dela, finančni načrt ter letno poročilo. Predstavljena je bila ustanovitev javnega in zasebnega zavoda, financiranje javnega zavoda, obveznost preoblikovanja zavoda ter druge novosti, ki jih prinaša predlagana ureditev.
Ministrica je po obširni predstavitvi predloga zakona odgovorila tudi na dileme, na katere so upozorili udeleženci posveta, ter jih zaprosila, naj jih do 28. februarja posredujejo tudi pisno na MJU, če v besedilu predloga zakona opazijo še kakšne nedoslednosti.
< AKCIJA: "STAR PAPIR ZA NOVO UPANJE"