17.09.2013 Starost: 8 let

MINISTRI IN PREDSEDNIKI ZDRUŽENJ OBČIN O ČRPANJU EVROPSKIH SREDSTEV

Ljubljana, 17. 9. 2013 – Na Ministrstvu za gospodarski razvoj je bil danes sestanek na temo črpanja evropskih sredstev. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Stanko Stepišnik, minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, ter državni sekretarji Mateja Vraničar, Bojan Babič, mag. Andreja Jerina ter Andreja Kert so s predsedniki združenj občin ZOS, SOS in ZMOS iskali rešitve za učinkovito črpanje evropskih sredstev.


Minister Stepišnik je na začetku sestanka poudaril, da je cilj, da se počrpajo vsa EU sredstva ne glede na težave, ki so v Sloveniji.  Podal je poročilo o stanju na izvajanju okoljske kohezijske politike s poudarkom  na izvajanju OP ROPI ter dodatnih pravic porabe (overcommitment).

 

V povezavi s težnjo, da se počrpajo vsa evropska sredstva, ministrstvo predlaga, da občine s projekti iz OP ROPI , ki nimajo sklenjenih sofinancerskih pogodb, odstopijo od odločb. Vrednost teh pogodb  je po oceni MGRT v vrednosti 200 milijonov evrov. Izločene projekte želijo nadomestiti z novimi projekti (teh je za 300 milijonov evrov), ki so »ready to go«, kar pomeni, da imajo pripravljeno vso dokumentacijo in jih je možno realizirati. Glede projektov, katerih dinamika izvajanja močno odstopa od predvidene dinamike po izdanih odločbah, ministrstvo predlaga spremembo odločb oziroma delitev projektov po fazah: prva faza mora biti zaključena v sedanji finančni perspektivi, faze, ki pa ne bodo zaključene, bi bilo mogoče prenesti v naslednjo finančno perspektivo, vendar le do skupne višine 10%, praviloma pa bi občine morale poskrbeti za njihovo realizacijo iz drugih virov. MGRT je želel, da izločitev projektov oziroma prilagoditev odločb izvedla združenja občin skupaj z občinami. Če do dogovora ne bo prišlo, bo vlada odločila enostransko s sklepom vlade. Minister Stepišnik  je povedal, da se zavedajo, da ustrezne pravne podlage nimajo, bo pa vlada enostransko posegla in odvzela odločbe, če bo to potrebno.

 

Andreja Jerina, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je predstavila podatke okoljskega dela OP ROPI. Delež realizacije v šestih letih je 18%, iz proračuna je bilo izplačanih 95 milijonov evrov. Zaradi slabe realizacije so se odločili, da bodo v okviru overcommitment-a iskali nove projekte. V letošnjem letu je bila do 1. septembra realizacija 18%, izplačanih je bilo 11 milijonov evrov. Ne vidijo možnosti, da bi letos izplačali 135 milijonov evrov. Zato predlagajo zamenjavo s projekti, ki so »ready to go«.

 

Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je poudaril, da je tudi želja občin, da se izvedejo projekti, ki so pripravljeni, in da se črpanje evropskih sredstev optimizira. Opozoril je, da je veliko razlogov, zakaj stvari ne gredo in da se je treba lotiti njihove odprave. Občine so pripravile za 400 milijonov projektov več, kot je na razpolago sredstev. Le projekti,  ki so pripravljeni, se lahko izvedejo in počrpajo sredstva iz sedanje finančne perspektive, je pa potrebno vzpostaviti pogoje za izvedbo, pri čemer je opozoril  le na eno težavo od mnogih težav - visoke bančne garancije za izvajalce. Predstavil je predlog združenja, da bi se z dodatnimi sredstvi overcommitment-a sprostila dodatna sredstva. Podprl pa je tudi predlog o razdelitvi projektov  v faze in možnost realizacije prve faze v sedanji, druge faze pa v prihodnji finančni perspektivi. Priznal pa je, da je selekcija med projekti problematična in združenja občin ne morejo vplivati na občine in izbor projektov.

 

Dr. Ivan Žagar, predsednik SOS, je predlagal, da se projekti, ki imajo izdane odločbe, še enkrat pregledajo in se v tem okviru poiščejo rešitve.  Pri tem je opozoril na ogromno stroškov, ki so jih občine že imele s pripravo projektov, ki jih bodo morale občine opravičiti. Predlagal je, da se zadeve uredijo znotraj overcommitment-a, pri tem pa izpostavil možnost dogovora z Evropsko komisijo in podaljšanja finančne perspektive. Leo Kremžar je še pozval, naj se vlada za projekte, ki imajo odločbe in za katere ni možnosti realizacije, zaveže, da so ti projekti prioriteta za naslednjo finančno perspektivo.

 

Andreja Katič iz Mestne občine Velenje je opozorila na potrebne spremembe Zakona o javnem naročanju, na katere opozarja tudi Bruselj.  Mateja Vraničar, državna sekretarka na Ministrstvu za finance, je povedala, da pripravljajo spremembe zakona - poenostavitve za projekte manjše vrednosti, da pa morajo slediti EU direktivam. Bila pa je tudi kritična do institucij Evropske unije, saj iz različnih direktoratov prejemajo nasprotujoče usmeritve. Vraničarjeva je pozvala občine, naj čim prej predložijo račune, saj  ima Slovenija šele potem pravice do črpanja. Smrdelju odgovarja, da dodatna sredstva niso mogoča, saj gre avansiranje na račun državnega proračuna, dodatna sredstva pa bi pomenila napihovanje državnega proračuna.

 

Minister Židan je opozoril, da prioritete za naslednjo finančno perspektivo še niso dokončno določene, prav gotovo pa med prioritetami ne bo odpadkov, zato projekte s tega področje ne bo mogoče prenesti v naslednjo finančno perspektivo. Prav tako je izpostavil, da prenos projektov ne sme biti prevelik, daj bi preneseni projekti lahko pomenili celotno kohezijsko politiko za okolje v naslednji finančni perspektivi, kar pa ni sprejemljivo, saj imajo na tem področju že predvidene določene prioritete. Tudi Bojan Babič, državni sekretar z Ministrstva za infrastrukturo in prostor, je opozoril, da bi prevelik prenos projektov pomenil, da ne bi za področje infrastrukture ostalo nič sredstev za naslednjo perspektivo.

 

Sklicatelj sestanka, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, bo pripravilo zapisnik sestanka. V njem bo tudi jasno zapisano, kaj se pričakuje od občin. Udeleženci sestanka so se sicer strinjali, da je potrebno počrpati čim več evropskih sredstev. Občine, katerih projekti bodo problematični za realizacijo, se pozove, da projekte razdelijo v faze in povedo, kolikšen delež bo zajela posamezna faza. Projekti, ki nimajo podpisanih pogodb sofinanciranja in bodo le-te pridobile do 31. 12. 2013, se uvrstijo v naslednjo finančno perspektivo, seveda ob določenih omejitvah ( upoštevanje prioritet prihodnje perspektive, predpogoji…). Tabela  s temi projekti bo objavljena na spletni strani MGRT.


< NAPOVED DOGODKOV V TEDNU OD 16. 9. Do 20. 9. 2013