07.04.2010 Starost: 12 let
Kategorija: Novice

KVALITETA PODATKOV GEODETSKE UPRAVE RS - POJASNILO

Ljubljana, 07.04.2010 - Geodetska uprava Republike Slovenije je poslala pojasnila glede neujemanja podatkov in njihove uporabe, na pobudo občine Ĺ kofja loka, ki jih je seznanila s težavami pri uporabi geodetskih podatkov (zemljiškega katastra, katastra stavb, registra prostorskih enot, DOF,..).
Geodetska uprava v nadaljevanju podaja najpomembnejša pojasnila o nastanku, vzdrževanju ter razlogih za neusklajenosti nekaterih podatkov, ki se vodijo v nepremičninskih evidencah in so pogosto predmet napačnega interpretiranja ali celo nerazumevanja podatkov.


ZEMLJIĹ KI KATASTER:

1. V Republiki Sloveniji se za ca 75% ozemlja uporabljajo podatki izmere, ki je bila opravljena pred skoraj 200 leti (od 1818 do 1828, t.i. grafična izmera). Katastrske občine so bile razdeljene na ledine, znotraj katerih je bila ob izmeri zagotovljena homogena natančnost.

2. Za preostalih ca 25% ozemlja je bila izmera izvedena v novejšem obdobju (numerična izmera) in sicer v državnem koordinatnem sistemu.

3. Podatki izmer so bili grafično vodeni na katastrskih načrtih, ki so bili večkrat (v odvisnosti od intenzivnosti izvajanja sprememb) prerisani. Pri vseh teh prerisih oz. reprodukcijah se natančnost katastrskega načrta ni izboljševala. Nasprotno, zaradi natančnosti metode prerisovanja in ob tem tudi možnosti za nastanek napak, se je lahko natančnost celo slabšala.

4. V zadnjih 15-20 letih je tehnologija omogočila zamenjavo medija za vodenje grafičnih podatkov. Za prehod iz analognega vodenja (katastrski načrt) v digitalno vodenje grafičnih podatkov zemljiškega katastra (zemljiško katastrski prikaz) je bilo potrebno izvesti več tehničnih postopkov. Za vsakega izmed teh postopkov so bili predpisani na osnovi strokovne presoje tehnični pogoji. Tudi te postopke je mogoče (tako kot prej že omenjene prerise načrtov) izvajati le z določeno natančnostjo in vedno tudi z možnostjo napak. Večje število postopkov nad istimi podatki je potrebno izvesti, večja je možnost poslabšanja podatkov.

5. Zaradi zavedanja stroke o zelo različni kvaliteti grafičnih podatkov zemljiškega katastra je v letu 2006 Zakon o evidentiranju nepremičnin – ZEN (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07-odločba US) v 19. členu jasno opredelil dva načina vodenja grafičnih podatkov o mejah parcel, zemljiščih pod stavbo ter parcelnih številkah in sicer v zemljiško katastrskem prikazu (ZKP) in v zemljiško katastrskem načrtu (ZKN).

6. ZKP (po ZEN) je slika oblike in medsebojne lege parcel in pokriva območje cele Slovenije. Spremembe ZKP ne vplivajo na stvarnopravne pravice lastnikov parcel. ZKP se ne sme neposredno uporabljati za ugotavljanje poteka meje po podatkih zemljiškega katastra.

7. ZKN (po ZEN) pa je grafični prikaz s koordinatami zemljiškokatastrskih točk (mejnikov) s predpisano natančnostjo v državnem koordinatnem sistemu. ZKN ne pokriva območje cele Slovenije in bo nastajal sproti z evidentiranjem koordinat zemljiškokatastrskih točk s predpisano natančnostjo v državnem koordinatnem sistemu na podlagi elaboratov geodetskih storitev.

8. čŒe je osnovna značilnost ZKP zveznost in pokritost celotne Slovenije ob zmanjšani in nehomogeni natančnosti, je značilnost ZKN položajna natančnost majhnega dela podatkov, ki so neenakomerno in nezvezno porazdeljeni po Sloveniji.

9. Podatki o položajni natančnosti ZKP se nahajajo na portalu Prostor (zemljiški kataster – ocena kakovosti). Ti podatki pojasnjujejo (posplošeno za območje cele katastrske občine) stopnjo ujemanja grafičnega prikaza v ZKP z dejanskim položajem v državnem koordinatnem načrtu. Položajna natančnost je odvisna od natančnosti katastrskega načrta, ki je bil vir za izdelavo in od natančnosti vseh postopkov prenosa iz analogne v digitalno obliko.

10. Podatke zemljiškega katastra bo mogoče prikazati v državnem koordinatnem sistemu t.j. v ZKN (in s tem odpraviti položajno nenatančnost) le na podlagi novih postopkov v skladu z ZEN, do takrat pa geodetska uprava zagotavlja grafični prikaz meja parcel, zemljišč pod stavbo in parcelnih številk v ZKP. Ima pa geodetska uprava možnost, da ZKP zaradi lokacijsko boljše predstavitve mej tudi spremeni. Tak postopek je možen v več primerih, najpogosteje pa se v praksi izvaja v sklopu izvedenih geodetskih storitev, ko se v evidenco zemljiškega katastra pridobijo novi podatki o mejah parcel (ureditev meje, parcelacija,…).

11. Podatki zemljiškega katastra se nanašajo na zelo različno stanje po parcelah, saj se zemljiški kataster vzdržuje predvsem na podlagi zahtev strank. V kolikor je na terenu prisotna sprememba, pa stranka ne zahteva evidentiranja le-te v zemljiškem katastru, podatki v zemljiškem katastru ne odražajo stanja na terenu.

REGISTER PROSTORSKIH ENOT:

1. Problem različnosti podatkov mej občin in mej katastrskih občin je znan in evidentiran ter izhaja iz načina zajema oz. vzpostavitve dveh različnih podatkovnih slojev (meje katastrskih občin iz ZKP iz zemljiškega katastra in meje občin iz registra prostorskih enot). Oba podatkovna sloja sta nastala na različnih geodetskih osnovah:
- ZKP na osnovi pretvorbe grafičnega dela zemljiškega katastra v digitalno obliko (del tega tudi je bil tudi postopek transformacije v državni koordinatni sistem)

- meje občin pa na osnovi statističnega katastra, ki je bil osnova za register prostorskih enot, ter grafično prenesen na topografske načrte (TTN5 oz. TTN10).

2. Meje občin v večini sicer potekajo po parcelnih mejah (oz. po meji katastrske občine). Tudi v opisnih podatkih zemljiškega katastra je vsaki parceli pripisana občina, vendar se pri grafičnem prikazu izkaže, da meji občine in katastrskih občin nista popolnoma enaki. Pri tem ne gre le za problem natančnosti samih grafičnih podatkov, ampak predvsem za problem različnih geodetskih osnov obeh slojev, ki se izrisujeta skupaj.

3. Meje občin so sestavljene iz naselij, same občinske meje pa niso bile posebej nikoli določene. Mejo občine tako sestavlja poligon zunanjih mej naselij, ki sestavljajo občino.

4. Meje naselij so po identičnem postopku sestavljene iz nekdanjih statističnih okolišev, ki jih je zgolj shematsko vodil statistični urad. Konec 70 let prejšnjega stoletja so bili ti prikazi prenesli na TTN5 oz. TTN10. Ti podatki so bili osnova za popis prebivalstva leta 1981, ko je bila sprejeta tudi ustrezna zakonodaja in vzpostavljen takratni register teritorialnih enot.

5. Spreminjanja meje občin je bila tako po predhodni kot je tudi po sedanji zakonodaji v pristojnosti občin. Naselja so postali gradniki občin konec leta 1994 ob uvedbi nove lokalne samouprave. Do takrat so bili gradniki občine katastrske občine, katerih spreminjanje pa je bilo in je tudi danes v pristojnosti Geodetske uprave. Tudi obseg in pogostost spreminjanja mej katastrskih občin je drugačen kot to velja za meje občin (praviloma se meje katastrskih občin kot posledica vzdrževanja zemljiškega katastra spreminjajo pogosteje).

6. Vsebinska uskladitev dveh slojev (mej katastrskih občin in mej naselij), ki sta nastala na dveh različnih grafičnih osnovah, pomeni ne zgolj tehnično uskladitev, temveč predvsem sistemsko rešitev, povezano tudi z zakonodajo (pravila glede ustanovitve in spreminjanja mej občin), kar pa ni v pristojnosti Geodetske uprave.


DTK:

  1. Geodetska uprava skrbi tudi za topografske podatke za območje celotne Slovenije.
  2. Od leta 2002 vzpostavlja zbirko topografskih podatkov DTK5, ki ustreza natančnosti merila 1:5000. Zbirka nadomešča temeljne topografske načrte (TTN), ki se od leta 1997 ne vzdržujejo več.
  3. Zajem podatkov v zbirko se izvaja iz stereoparov posnetkov aerosnemanja. Vsi objekti, ki se zajamejo na novo, so zajeti tri-razsežnostno. Natančnost zajetih podatkov, tako višinska kot planimetrična, je +/-1m (srednje odstopanje).
  4. Zajeti podatki zaenkrat pokrivajo dobrih 60% države. Eden od namenov zbirke topografskih podatkov DTK5 je prikaz prostorskih planskih aktov občin.
  5. Od topografskih kart Geodetska uprava vzdržuje državno topografsko karto merila 1:50000 (DTK50). Karta je bila izdelana v letih 2000 do 2005, v letu 2006 pa se je začela vzdrževati. Državne topografske karte 1:25000 (DTK25), ki je bila izdelana v letih 1994 do 1999, Geodetska uprava zaenkrat ne vzdržuje.
  6. Vzdrževanje topografskih podatkov je neodvisno od volje strank.

DOF:

  1. Geodetska uprava z 2 do 4 letnim ciklom vzdrževanja zagotavlja tudi barvni ortofoto načrt, ki se izdela na podlagi aeroposnetkov. Velikost slikovnega elementa izdelanega ortofota je 0,5m, na posameznih, manjših območjih pa 0,25m. Geometrična natančnost ortofota oz. srednje odstopanje je +/-1m.
  2. Vzdrževanje podatkov prikazanih na DOFu je neodvisno od volje strank.

KATASTER STAVB:

1. Kataster stavb je relativno nova evidenca, ki je bila že v osnovi izdelana v državnem koordinatnem sistemu.

2. Prvi zajem je bil izveden fotogrametrično in se zato (logično) ujema s podatki DOF, saj je osnova ista.

3. Vzdrževanje podatkov poteka podobno kot velja za zemljiški kataster –na osnovi zahteve strank in le izjemoma po uradni dolžnosti (predvsem uskladitev podatkov). .

V zgoraj navedenih pojasnilih o ločenem nastanku, vzdrževanju in natančnosti posameznih podatkov v različnih nepremičninskih evidencah, je potrebno iskati tudi razloge za (ne)ujemanje podatkov posameznih evidenc in spreminjanje podatkov. Ne glede na stopnjo (ne)ujemanja pa samo zaradi neujemanja oz. neskladnosti podatkov ni mogoče govoriti o napakah v evidencah (izjema so dejanske napake, do katerih je prišlo v postopkih).

NEUJEMANJE PODATKOV RAZLIčŒNIH EVIDENC:

Prvi razlog za neujemanje je izvor evidence. Boljšo oz. zelo dobro stopnjo položajnega ujemanja je mogoče zaslediti tam, kjer je izvor istovrsten:

1. Tako so podatki DOF, katastra stavb, numeričnih zemljiško katastrskih izmer numeričnega izvora v državnem koordinatnem sistemu in med sabo primerljivi oz. usklajeni.

2. V nasprotju pa večina podatkov zemljiškega katastra (ca 75% ozemlja Slovenije) izhaja iz grafične izmere. Podatki so bili s pomočjo več tehničnih postopkov preneseni (premaknjeni) v državni koordinatni sistem. Pri tem pa ni možno povsod zadostiti kakovosti podatkov iste natančnosti, kot je dosežena z izmero v državnem koordinatnem sistemu.

Drugi razlog za neujemanje je način vzdrževanja evidence. V kolikor je vzdrževanje odvisno pretežno od zahtev strank (zemljiški kataster, kataster stavb) se podatki teh evidenc (po obsegu oz. vsebini) slabše ujemajo s podatki evidence, kjer se zavede stanje na določen datum (npr. DOF) neodvisno od volje strank.

SPREMENJENI PODATKI ISTE EVIDENCE

Na podlagi naročil za izdajo podatkov iz raznih evidenc geodetska uprava izda podatke, ki so v evidenci vpisani na datum izdaje. Ker se podatki v evidencah spreminjajo s postopki vzdrževanja, med izdanimi podatki v različnih časovnih obdobjih nastopijo razlike. Postopki vzdrževanja pa so lahko postopki:

1. na zahtevo strank

2. po uradni dolžnosti ali

3. nova nastavitev (npr. DOF, DTK).

INTERPRETACIJA (NE)UJEMANJA PODATKOV

Današnja tehnologija je poleg digitalizacije podatkov posameznih evidenc prinesla tudi novost in sicer zelo enostavno primerjavo podatkov različnih evidenc. Pri tem pa nastopijo težave, ko pri »uparjanju« evidenc uporabnik podatkov enostavno pozabi na izvor in kakovost podatkov, ki jih primerja. Interpretacija podatkov različnih evidenc je zelo pomembna in jo lahko opravi le oseba z ustreznim strokovnim znanjem. Nikakor ni mogoče posplošenih ocen kvalitete uporabiti neposredno na vseh območjih. Zaradi tega tudi interpretacije ni mogoče zagotoviti za celotno območje vnaprej, ampak je stvar strokovne presoje na ožjem območju.

NATANčŒNOST IZMERE

Geodetski inštrumenti danes omogočajo izvajanje izmer z zelo veliko (nekaj cm) natančnostjo. Vendar pa to prvenstveno vpliva na natančnost izmerjenih koordinat zemljiško katastrskih točk in le posledično na položajno natančnost grafičnega prikaza mej parcel, zemljišč pod stavbo in parcelnih številk v ZKN. Na sam grafičen prikaz v ZKP (za ca 75% ozemlja Slovenije) to nima zelo velikega vpliva, saj je pri vzdrževanju ZKP nujno upoštevati tudi pravila, ki zagotavljajo, da ZKP še vedno ustreza izhodiščni definiciji (ZKP je slika oblike in medsebojne lege parcel).

Kljub temu pa so posledica sprememb podatkov po teh postopkih (npr. nove izmere, posamične ureditve, parcelacije,…) vidne tudi kot sprememba grafičnega zarisa in grafičnih koordinat – kar predstavlja koordinatni zamik posameznega območja zemljiškega katastra glede na predhodno stanje.

NAčŒIN UPORABE PODATKOV

Način, kako v postopkih uporabiti podatke različnih evidenc, je odvisen od predpisov, kot tudi od namena, ki ga pri določenem postopku zasledujemo. Tako npr.:

1. ZEN že prepoveduje neposredno uporabo ZKP za ugotavljanje poteka meje po podatkih zemljiškega katastra. S tem je jasno, da tudi povsod tam, kjer je meja po podatkih zemljiškega katastra zelo pomembna, podatkov ZKP ni mogoče neposredno uporabiti.

2. Pravilnik o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04 in 33/07-ZPNačrt) v 4. členu obvezuje geodetska podjetja, da v primeru položajno neusklajenih podatkov podatke posebej za izdelavo geodetskega načrta uskladijo. Prav tako jih napotuje, da je treba v primeru, ko podatki o mejah zemljiških parcel glede na namen uporabe geodetskega načrta niso dovolj natančni, meje pred prikazom v geodetskem načrtu urediti skladno s predpisi ZEN.

Pri vsaki uporabi podatkov, ki je praviloma specifična in ne univerzalna, je torej nujno paziti tako na kvaliteto podatkov, kot tudi na namen njihove uporabe.

Ker je namen uporabe podatkov lahko zelo različen in odvisen od potreb uporabnika, Geodetska uprava ne more (posplošeno) predlagati, katere podatke iz katerih prostorskih evidenc naj uporabnik enostavno vzame in uporabi. To je pristojnost in dolžnost uporabnika, ki mora ob upoštevanju veljavnih predpisov sam oceniti katere podatke je smiselno oz. možno uporabiti. V kolikor tega znanja uporabnik sam nima, lahko, kot za vsako drugo strokovno področje angažira za pomoč strokovnega izvedenca, kar pa, glede na predpisane obveznosti in zadolžitve, ni Geodetska uprava.


< 75. REDNA SEJA VLADE