02.08.2010 Starost: 13 let
Kategorija: Novice

JAVNOSTI PREDSTAVLJEN PREDLOG ZAKONA O NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH

Ljubljana, 2. 8. 2010 - Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je na današnji tiskovni konferenci predstavila predlog novega zakona o negospodarskih javnih službah, ki nadomešča do sedaj veljavni Zakon o zavodih iz leta 1991. S tem se je o zakonskem predlogu začela dvomesečna javna razprava.


 

Predlog zakona vzpostavlja sistemski okvir, ki bo omogočal vzpostavitev sistema negospodarskih javnih služb in njihovih izvajalcev. Uporabnikom naj bi zagotavljal trajen in nemoten dostop do blaga in storitev. Omogočal naj bi tudi enake pogoje dostopnosti in pogoje, da se dejavnost negospodarskih javnih služb izvaja na način, da je zagotovljena njihova primernost, kakovost in učinkovitost izvajalcev izvajanja služb.

 

S predlogom zakona želijo odpraviti pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili z analizo na področjih upravljanja, nadzora, kot financiranja.

 

Predlog zakona kot režim dejavnosti negospodarske javne službe opredeljuje režim javne službe, katere trajno in nemoteno opravljanje dejavnosti zagotavlja država ali lokalna skupnost v javnem interesu. Cilj tega je, da se uporabnikom zagotavlja trajen in nemoten dostop do blaga in storitev ter enaki pogoji dostopnosti. Predlog zakona tudi določa, da se dejavnost javne negospodarske službe opravlja kot nepridobitna dejavnost, ne glede na to, v kakšni obliki je.

 

Novi zakon bo predstavljal sistemski okvir za resorna ministrstva, saj določil bo temeljne elemente, ki jim bo pri urejanju javnih služb na svojih področjih morala slediti resorna zakonodaja, je na novinarski konferenci pojasnila ministrica. Po besedah ministrice je veliko pomanjkljivosti na področju upravljanja, kjer je "vse preveč" pristojnosti v rokah ustanovitelja (tj. države oz. vlade ali lokalnih skupnosti), ki opravlja tudi čisto upravljavske naloge. Ker ustanovitelj sam ali prek predstavnikov v svetu posredno potrjuje vse odločitve, je težava tudi z določanjem odgovornosti direktorjev oz. poslovodnih organov, saj je v pomembnem delu manjkal nadzor. Težava je tudi pri premoženju, pravi ministrica. Premoženje, ki so ga te službe potrebovale za delo, je namreč po zakonu prešlo na ustanovitelja. Zato vse investicije izvaja država oz. občina, v običajnih organizacijah pa je investicijska aktivnost pridržana managementu, opozarja Pavlinič Krebsova. Ta, dodaja, tako večkrat ni odražala realnih potreb, ampak politične ambicije. Pri novi ureditvi naj bi sledili korporacijskemu upravljanju, kot je v zakonu o gospodarskih službah določeno na primer za družbo z omejeno odgovornostjo. Jasno naj bi določili naloge in tudi odgovornost.

 

Ministrica je kot pomemben problem izpostavila tudi financiranje. Ko javni zavodi ob javnih sredstvih opravljajo tudi dopolnilno, tržno dejavnost, lahko namreč druge ponudnike istih storitev postavijo v neenakopraven položaj. Problem je "v tem, ker stroški cene te dopolnilne dejavnosti, ki jo ponujajo na trgu, ne vsebujejo dosledno vseh stroškov uporabe javnih sredstev," je pojasnila. Zdaj je po njenih besedah pomembna predvidena novost plačevanje javne službe in ne več pravne osebe, ki to službo izvaja. Za izvajanje dopolnilne dejavnosti pa bo pogoj, da je ta povezana s temeljno, javno službo in ne gre na škodo slednje. Tudi stroškovno bo treba ti dve dejavnosti voditi ločeno.

 

Negospodarske javne službe se v državah članicah EU izvajajo v različnih statusnih oblikah. Tako naj bi tudi v novem zakonu določili, da se dejavnost negospodarske javne službe opravlja kot nepridobitna dejavnost, dopustili pa bi, da se izvaja v različnih statusnih oblikah, in sicer jo poleg javnih zavodov lahko izvajajo tudi drugi subjekti, ki pridobijo koncesijo, od zasebnih zavodov do društev in samostojnih podjetnikov. Cilj tega je zagotovitev enakega položaja javnim zavodom in koncesionarjem, ko gre za opravljanje javne službe. Ustanovitelj bo lahko podeljeval koncesije le, ko javna mreža ne more zagotavljati izvajanja javne službe v predvidenem obsegu oz. enake dostopnosti vsem državljanom. Brez koncesije bo javno službo lahko izvajal le javni zavod, ustanovitelj pa se bo odločil, ali bo javni zavod pravna oseba, vpisana v sodni register, ali bo posloval kot neposredni proračunski porabnik.

 

Področni predpisi bodo morali med drugim urediti vrsto in obseg dejavnosti, ki se izvajajo kot negospodarska javna služba, standarde in normative, ki bodo osnova za določitev obsega in cene izvajanja negospodarske javne službe, ter posebej dejavnosti, ki jih bo lahko izvajalec opravljal kot dopolnilne, pridobitne dejavnosti. Določiti bo med drugim moral tudi kriterije za določitev javne mreže izvajalcev.

 

V Sloveniji je bilo po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj lani 1495 javnih zavodov s prek 111.000 zaposlenimi. Opravljajo različne naloge in storitve predvsem na področjih izobraževanja, športa, zdravstva, socialnega varstva, kulture, raziskovanja. Delujejo pa tudi na področju povsem upravnih nalog (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Zavod za zaposlovanje itd.).

 

* * *


< 93. REDNA SEJA VLADE