06.05.2021 Starost: 1 let

IZVOLJENO NOVO VODSTVO RAZVOJNIH SVETOV KOHEZIJSKH REGIJ

Ljubljana, 6. 5. 2021 – Včeraj sta potekali ustanovni seji razvojnih svetov kohezijskih regij Vzhodna Slovenija in Zahodna Slovenija ob začetku novega programskega obdobja 2021-2027. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki se je udeležil obeh sej, je opozoril na razlike med regijama ter izpostavil pomen skladnega regionalnega razvoja.


 Ustanovna seja razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija, v katero se povezujejo pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna in primorsko-notranjska razvojna regija, je bila v Krškem. Za predsednika so izvolili mariborskega župana Saša Arsenoviča. Vodenje razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija, v katero sodijo osrednjeslovenska, gorenjska, goriška in obalno-kraška razvojna regija, pa je na seji v Ljubljani prevzela direktorica Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije Lilijana Madjar.

 V preteklem kohezijskem obdobju so prek dogovorov za razvoj regij na vzhodu države odobrili 59 gospodarskih projektov v vrednosti 77 milijonov evrov. Od tega je bilo skoraj 60 milijonov evrov evropskega denarja, vseh projektov na vseh področjih pa je bilo za 328 milijonov evrov. Ta sredstva bodo sicer v največji meri počrpali najkasneje do konca tega meseca.

 V zahodnem delu države so odobrili 16 gospodarskih projektov v skupni vrednosti nekaj manj kot 30 milijonov evrov. Od tega je bilo skoraj 20 milijonov evrov evropskega denarja, vseh projektov na vseh področjih pa je bilo za 146 milijonov evrov.

 

Pristojen minister  meni, da je regionalni razvoj na temelju dogovorov za razvoj regij dal rezultate, ki so slovenski "razvoj naredili bolj skladen". Za prihodnje obdobje do leta 2027 pa bo za obe kohezijski regiji iz različnih virov na voljo še kar nekaj sredstev. Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj bo za vso državo na razpolago 1,5 milijarde evrov, iz Evropskega socialnega sklada pa še nekaj manj kot pol milijarde evrov.

 "Seveda ne bo vse za regionalni razvoj, bo pa v veliki meri namenjeno temu," je opozoril in nadaljeval, da si sicer država skozi regionalni razvoj prizadeva za zmanjšanje razvojnih razlik med vzhodno in zahodno regijo. To želijo po drugi strani in neodvisno od evropskih sredstev doseči tudi z drugimi ukrepi.

Tako pripravljajo zakonodajo, s katero nameravajo z dodatnimi spodbudami razvojne razlike uravnotežiti tudi na obmejnih problemskih območjih. Pripravljajo tudi dopolnitve zakona, s katerimi želijo spodbuditi tuje in domače investitorje k vlaganjem na slabše razvitih območjih, saj se zavedajo, "da je treba ustvarjati nova ustrezno plačana delovna mesta", ki bodo temelj za to, da se bodo mladi odločali za življenje in delo na domačem območju.

Lilijana Madjar je razvojni svet kohezijske regije Zahodna Slovenija vodila že v dosedanjem sedemletnem obdobju. Po izvolitvi je opozorila, da je v aktualni perspektivi za sofinanciranje projektov občin v tem delu države predvidena bistveno manjša kvota evropskih sredstev. Zaskrbljujoče se ji zdi tudi znižanje stopnje sofinanciranja z 80 na 40 odstotkov. Še vedno je veliko nejasnosti tudi glede obljube vlade, da bo ta razlika pokrita iz državnega proračuna, je povedala.

 Mariborski župan, ki je položaj prevzel od slovenjebistriškega župana Ivana Žagarja, je po izvolitvi povedal, da vlogo prevzema odgovorno. Po njegovih besedah sta politična in strokovna odgovornost, da se soočijo s prihajajočimi izzivi in izkoristijo ponujene priložnosti, na strani regije, zato bo njegovo poslanstvo slonelo na tem, da jo aktivirajo, se bolje organizirajo in dosežejo razvoj, ki ga ta potrebuje in si ga zasluži.

"Kot našo prednost vidim prav neločljivo povezanost in vzajemno odvisnost ruralnih in urbanih predelov, zato si bom prizadeval, da vsem upravičencem v kohezijski regiji omogočimo enakovreden razvoj," je dejal Arsenovič in dodal, da je za to treba vzpostaviti dober način sodelovanja med seboj, z državnimi organi, predstavniki Evropske komisije in institucijami v kohezijski regiji.

Vzhodno kohezijsko območje namerava povezati na lokalni in regionalni ravni ter jo v skupnem interesu predstavljati na nacionalni in evropski ravni, še posebej pa se bo zavzemal za razvoj ruralnih in ogroženih območij, gospodarstva in nevladnih organizacij, brez katerih ni regionalnega razvoja.

Za vzpostavitev učinkovitega delovanja in aktiviranja vseh ključnih akterjev namerava predlagati spremembo poslovnika o delu razvojnega sveta, in sicer tako, da bi ta dobil podpredsednika iz tiste regije, ki nima predsednika, pa tudi spremembo uredbe o razvojnem svetu kohezijske regije, s katero bi sekretariat kohezijske regije prenesli na regijsko raven.

Ob tem bo Arsenovič predlagal še formalno ustanovitev strokovnega sveta, ki bo predstavljal pet stebrov razvoja v regiji, torej regionalnih razvojnih agencij, občin, gospodarstva, univerze in nevladnih organizacij.

Vsaka v kohezijsko regijo vključena razvojna regija ima sicer v razvojnem svetu pet predstavnikov. Razvojni svet kohezijske regije Vzhodna Slovenija ima tako skupaj 40 članov in enako število nadomestnih članov, razvojni svet kohezijske regije Zahodna Slovenija pa 20 članov in enako število nadomestnih članov. Njihov mandat je vezan na sedemletni proračun EU.

 Naloge novega sveta so povezane predvsem z uspešnim končevanjem projektov mehanizma dogovorov za razvoj regij ter programiranja programskih in izvedbenih dokumentov kohezijske politike, so še zapisali na gospodarskem ministrstvu.


< MATIČNI ODBOR DZ POTRDIL PREDLOG NOVELE STANOVANJSKEGA ZAKONA