17.12.2021 Starost: 162 dni

IZPLAČANI DVE TRETJINI KOHEZIJSKIH SREDSTEV ZA OBDOBJE 2014 -2020

Ljubljana, 16. 12.2021 - V okviru izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 so upravičencem v Sloveniji do konca novembra izplačali dobri dve milijardi evrov oz. 65 odstotkov razpoložljivih sredstev. Na vladi ocenjujejo, da bo do konca leta dosežen 70-odstotni delež. Črpanje je možno do konca leta 2023, medtem pa tečejo posvetovanja za novo obdobje.


Slovenija je bila v programskem obdobju 2014-2020 upravičena do 3,067 milijarde evrov sredstev kohezijske politike za cilj naložbe za rast in delovna mesta. V tem okviru je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) od januarja 2014 do konca novembra 2021 dodelila 7396 projektom skupno 3,44 milijarde evrov evropskih sredstev, kar je 112 odstotkov razpoložljivih sredstev.

 "Smo torej globoko v overcommitmentu (preseganju), zato bo potrebno finančno perspektivo 2014-2020 na nivoju potrjevanja novih operacij s koncem leta zaključiti. Sicer bo presežene pravice porabe potrebno zagotavljati iz sredstev državnega proračuna, kar pa bo, glede na ponovno uveljavitev restriktivnih pravil od leta 2023 dalje, nemogoče zagotavljati," so za STA pojasnili na omenjeni vladni službi.

 

Sredstva presegajo razpoložljive pravice porabe z namenom, da končna praviloma nižja realizacija povračil iz evropskega proračuna (zaradi ugotovljenih neupravičenih izdatkov, nižje realiziranih izplačil od načrtovanih, odstopov od sofinanciranja in podobno) še vedno omogoči 100-odstotno porabo razpoložljivih sredstev.

 V primerjavi z ostalimi članicami EU je Slovenija pri evropskem povprečju, kaže poročilo Evropskega računskega sodišča. Predstavnik sodišča Samo Jereb je ob predaji letnega poročila za lani predsedniku DZ povedal, da je Slovenija lani izboljšala svoj položaj. Porabila je namreč 57 odstotkov sredstev, več od povprečja EU, ki je takrat znašalo 55 odstotkov.

 

Največji sofinancirani projekti naložbe v železniško, cestno in okoljsko infrastrukturo, ukrepi zaradi covida in politiko zaposlovanja

 Kar 101 milijon evrov EU sredstev je rezerviranih za nadgradnjo železniške povezave od Maribora do Šentilja. Z evropskimi sredstvi med drugim financirajo tudi del drugega tira Divača - Koper, dokončanje podravske avtoceste do Gruškovja, nadgradnjo predora Karavanke ter posodobitev železniškega vozlišča Pragersko.

 

Na okoljskem področju so med projekti, v katere se bo z naslova sredstev EU prelilo več deset milijonov evrov, odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja, protipoplavna ureditev Gradaščice ter oskrba s pitno vodo v porečju Drave in Ljubljanice.

 

"Če pogledate po terenu, se izvaja ogromno projektov," je za STA ob robu nedavnega posveta v Lenartu povedala državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs. "Poleg velikih infrastrukturnih se izvaja tudi ogromno programov t. i. mehkih vsebin, na primer za pomoč dolgotrajno brezposelnim in mladim," je dodala.

 

S sredstvi EU pokrivajo tudi nekatere ukrepe, namenjene lajšanju posledic epidemije covida-19. To so na primer prispevki podjetjem za skrajševanje delovnega časa zaposlenih, nabava medicinske in zaščitne opreme v zdravstvenih zavodih ter kritje obratovalnih stroškov v gostinstvu in turizmu zaradi izpada v prihodkih zaradi epidemije.

Sredstva iz obdobja 2014-2020 je mogoče črpati do konca leta 2023, medtem pa se začenja novo obdobje. "Dodatni mehanizmi, ki so bili potrjeni julija lani, pomenijo dodatna sredstva za naložbe v prihodnjem obdobju. Govorimo o dodatnih 2,5 milijarde evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost, dodatnih 270 milijonov evrov iz REACT-EU ter sredstvih finančne perspektive 2014-2020, ki jih je še potrebno uporabiti v dveh letih, torej o milijardi evrov," so pojasnili na SVRK.

 Kot so dodali, zato ni mogoče operativno začeti izvajanja nove finančne perspektive 2021-2027 pred letom 2023, pač pa je potrebno zagotoviti enakomerno letno porabo skozi celotno programsko obdobje. Programiranje sicer po njihovih navedbah poteka v skladu s časovnico in program naj bi bil na ravni Evropske komisije potrjen sredi prihodnjega leta.

 

Trenutno potekajo posvetovanja z deležniki. V pripravo programskih dokumentov za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 vključujejo od občin, gospodarstvenikov in zbornic do nevladnih organizacij ter številnih drugih, saj se po navedbah SVRK zavedajo, "da je mogoče dobre rešitve, ki bodo omogočile blaginjo vseh državljank in državljanov ter okrevanje po krizi zaradi covida-19, pripraviti zgolj, če združimo moči".

 V novem programskem obdobju je zahodna kohezijska regija opredeljena kot bolj razvita regija, zato ji pripada manj sredstev kot doslej. Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS) ji je namenjenih 543 milijonov evrov, vzhodni kohezijski regiji pa 1,722 milijarde evrov.

 Poleg tega mora biti v zahodni kohezijski regiji več kot 85 odstotkov sredstev ESRR kot največjega sklada namenjenih za naložbe v pametno in zeleno, kar pomeni, da bo sredstev za "klasično" infrastrukturo zelo malo. "Posledično bo torej program pripravljen v smeri, ki bo za zahodno kohezijsko regijo predvidevala visok delež vlaganj v prioritetni področji pametnega in zelenega, medtem ko bo za vzhodno kohezijsko regijo ta razdelitev nekoliko bolj enakomerna," pravijo na SVRK.

 Razlika je tudi v deležu sofinanciranja projektov, ki je za zahodno kohezijsko regijo na 40 odstotkih (doslej 80 odstotkov), medtem ko za vzhodno regijo ostaja na 85 odstotkih. "Razlike v stopnji sofinanciranja med obema regijama bomo premostili z večjim deležem sofinanciranja iz državnega proračuna za manj razvite občine v okviru zahodne kohezijske regije," so napovedali na SVRK.


< PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O VARSTVU PRED POŽAROM