Ker pokrajinska zakonodaja stoji, je v tem trenutku ena od prednostnih nalog njegovega mandata novi zakon o skladnem regionalnem razvoju, pravi Gjerkeš, ki računa, da bo predlog v proceduri še pred parlamentarnimi počitnicami. Zakon bo po njegovih besedah sprejet še letos.

"Zavzemamo se, da bo sistem skladnega regionalnega razvoja vseboval dinamične kazalce in ukrepe, saj se razmere spreminjajo. V primerih, ko gre v stečaj gospodarska družba, kot je bila Mura, in postane to velik gospodarski in socialni problem za celotno regijo, potrebujemo instrumente, ki bodo omogočali, da bi se na tak položaj hitreje odzvali," je pojasnil minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Kar se tiče črpanja evropskih sredstev je pojasnil, da je bilo do konca lanskega leta potrjenih 1,87 milijarde evrov iz evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada, samo lani pa je Slovenija potrdila za 900 milijonov evrov operacij. V prihodnjih letih pa želijo doseči, da bi letno naša država počrpala okoli milijarde evrov.

V novih operativnih programih bi po besedah Gjerkeša lahko premestili sredstva z načrtovanih področij na v tem trenutku pomembnejše projekte. Kot navaja Gjerkeš, bi bila na primer možna premestitev sredstev s cestne infrastrukture na področje razvoja podjetništva. Glede tega se sicer še usklajujejo, "odzivi iz Evropske komisije kažejo, da razmišljamo v pravo smer", dodaja minister.

Potrdil je, da se uresničuje predlog, po katerem bi se del nepovratnih evropskih sredstev preoblikoval v povratna; "zlasti sredstva iz operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov bi se lahko pretvorilo v povratno obliko", pravi Gjerkeš. Dodaja še, da bi to izpeljali prek Javnega sklada za regionalni razvoj podeželja v Ribnici ob sodelovanju s SIB banko. Ĺ lo naj bi za sredstva v višini ne več kot 100 milijonov evrov, je še pojasnil.