28.04.2010 Starost: 11 let
Kategorija: Novice

GJERKEŠ ŠIRŠE SPREMEMBE ZAKONODAJE ZA SPODBUJANJE POVEZOVANJA OBČIN NAPOVEDUJE ZA LETO 2011

Vlada je nedavno v državni zbor poslala novelo zakona o lokalni samoupravi, s katero želi preprečiti nadaljnje drobljenje Slovenije na majhne občine. Odpraviti želi vse tiste določbe, ki dopuščajo ustanavljanje občin z manj kot 5000 prebivalci. Takšnih pa je med obstoječimi 210 slovenskimi občinami več kot polovica.


Med 110 občinami, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev, jih ima najmanj občina Hodoš, ki je po podatkih iz začetka lanskega leta imela le 345 prebivalcev. Ĺ e pet občin jih je imelo manj kot 1000. Skupno pa pogoja 2000 prebivalcev, kar sedaj zakon izjemoma, ob izpolnjevanju pogojev, dopušča kot spodnjo mejo, ni izpolnjevalo 24 občin.<?xml:namespace prefix = o ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:office" /><o:p></o:p>

Po besedah ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrika Gjerkeša so pri pripravi novele izpostavili, da pravica do lokalne samouprave ne pomeni pravice do ustanovitve lastne občine.<o:p></o:p>

Kot je pojasnil, bi bil po novem izključujoč kriterij za ustanovitev občine 5000 prebivalcev, izjem pa ne bi bilo več. čŒrtali bi namreč vse posebne pogoje, ki dopuščajo ustanovitev občin z manj prebivalci in na podlagi katerih je prihajalo do arbitrarnega odločanja o tem, ali neko okolje izpolnjuje pogoje za ustanovitev občine ali ne.<o:p></o:p>

Pozivov k čimprejšnji pripravi ustrezne zakonodaje, ki bo ne le ustavila nastajanje novih občin, ampak tudi spodbudila povezovanje obstoječih, je bilo v zadnjem času kar nekaj. V parlamentarnih razpravah o ustanovitvi občin Ankaran in Mirna so jih na ministra naslavljali koalicijski poslanci.<o:p></o:p>

"Ravno to počnemo, pripravljamo spremembe. Poslanci so nas na ta način le spodbudili k hitrejšemu delu," odgovarja Gjerkeš. Pravi, da so naredili funkcijsko in finančno analizo delovanja občin v Sloveniji, na podlagi teh dveh analiz pa bodo pripravili poglobljeno oz. širšo spremembo zakona o lokalni samoupravi. Obenem je za prihodnje leto predvidena tudi sprememba zakona o financiranju občin.<o:p></o:p>

Skupaj bodo ti zakoni po ministrovih besedah spodbujali povezovanje občin. Poudarja, da govori o povezovanju in ne o združevanju. "Združevanje je ustavna kategorija, za katero se morajo prebivalci dveh občin odločiti na referendumu," dodaja. S spremembo zakonodaje želijo tako vzpostaviti pozitivno motivacijo za povezovanje občin.<o:p></o:p>

Gjerkeš pravi, da je pri majhnih občinah sama struktura občinske uprave zelo zreducirana in tako težje kakovostno opravlja svoje naloge in nudi storitve svojim prebivalcem. Poleg tega imajo manjše občine tudi druge razvojne omejitve. A po drugi strani imajo majhne občine svoje zagovornike, ki opozarjajo, da so ogromno naredile za razvoj posameznih okolij in kakovost življenja svojih prebivalcev, tudi z vzpostavitvijo osnovne komunalne in cestne infrastrukture, izgradnjo vrtcev in šol ipd.<o:p></o:p>

V Skupnosti občin Slovenije (SOS) so različne sekcije oblikovale različna stališča. Sekciji mestnih občin in občin s sedeži upravnih enot sta se osredotočili predvsem na vprašanja, ki zadevajo mestne občine, saj novela zakona o lokalni samoupravi posega tudi v te določbe. V sekciji ostalih občin so mnenja, da število 5000 prebivalcev kot pogoj za ustanovitev nove občine ni primerno merilo, temveč je treba upoštevati druge kriterije, kot je sposobnost občinske uprave zagotoviti vse osnovne funkcije občin ter finančna usposobljenost občine za delovanje.<o:p></o:p>

V Združenju občin Slovenije (ZOS) so po besedah njegovega predsednika Roberta Smrdelja ves čas zagovarjali stališče, da če obstaja večinski interes v nekem okolju in so izpolnjeni minimalni pogoji iz obstoječega zakona, je nova občina upravičena. Ocenjuje, da je proces ustanavljanja občin v Sloveniji bolj ali manj v zaključni fazi, a če je še kakšno območje, kjer bi bila želja po novi občini in bi zadostilo kriterijem obstoječega zakona, ni prav, da se to prepreči.<o:p></o:p>

Nekemu območju, kjer je je interes za svojo občino in ki izpolnjuje minimalne pogoje, je zelo težko "dati boljši razvojni inštrument, kot je občina," poudarja Smrdelj in dodaja, da če bi bile občine neuspešne, bi verjetno že prišlo do ukinitve kakšne, a se to zaenkrat še ni zgodilo. čŒeprav tudi sam priznava, da so morda nekatere občine verjetno res premajhne. Sodelovanje občin se mu zdi smiselno, prepričan je, da so skupne občinske uprave, ki jih je kar nekaj, dober instrument, da pa bi bilo sodelovanje - precejšnje je na primer na področju inšpekcij - smiselno razširiti na več področij.

<o:p></o:p> 

Z zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij iz leta 1994 je Slovenija dobila 147 občin. V naslednjih letih se je število občin povečalo na 210: leta 1998 je nastalo 45 novih občin, leta 2002 ena in leta 2006 še 17 novih občin.<o:p></o:p>

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) so občine, ki so nastajale po letu 1995, praviloma majhne, kar potrjujejo podatki o številu prebivalcev. Največ občin z majhnim število prebivalcev ima Pomurska regija, kjer po podatkih iz sredine lanskega leta 70 odstotkov občin ni doseglo 5000 prebivalcev.

<o:p></o:p> 

Občine se precej razlikujejo tudi po površini, merijo namreč od sedem do 500 kvadratnih kilometrov, največ (okoli 67 odstotkov) jih meri manj kot sto kvadratnih kilometrov, le sedem jih presega 300 kvadratnih kilometrov. Največja občina Kočevje je kar 80-krat večja od najmanjše občine Odranci.<o:p></o:p>

Na Sursu so zbrali tudi podatke glede dostopnosti do osnovne šole, vodovoda in kanalizacije. Podatki z začetka leta 2008/2009 kažejo, da so imele osnovno šolo vse občine z izjemo občine Zavrč. Po podatkih iz popisa 2002 le občina Trzin ni imela stanovanja brez kanalizacije ali vodovoda. Največji delež stanovanj brez vodovoda sta imeli občini Podlehnik in Zavrč (več kot 15 odstotkov v vsaki). Delež stanovanj brez kanalizacije pa je bil največji v občinah Zavrč, Gornji Petrovci, Cirkulane in Videm (10 odstotkov ali več).<o:p></o:p>


< 16. SEJA DRŽAVNEGA ZBORA RS