29.04.2020 Starost: 216 dni

DZ POTRDIL NOV SVEŽENJ INTERVENTNIH UKREPOV - MED DRUGIM TUDI DVIG POVPREČNINE

Ljubljana, 29.4.2020 - Državni zbor je včeraj sprejel drugi paket interventnih ukrepov za blaženje posledic epidemije novega koronavirusa, Potrdil je tudi postopno sproščanje ukrepov na sodiščih in v javni upravi. Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa predvideva oblikovanje jamstvene sheme, s katero bo država jamčila za najem posojil podjetij pri poslovnih bankah.Zakon prinaša tudi zvišanje povprečnine, oprostitev plačila najemnin za poslovne prostore v lasti države in občin ter povečanje zadolževanja države.


Banka bo podjetju lahko dala likvidnostno posojilo v višini do 10 odstotkov prihodkov od prodaje v letu 2019, vendar ne bo smelo biti višje od njegovega letnega stroška dela. Posojilo ne bo smelo biti daljše od petih let, sklenjeno bo moralo biti po 12. marcu do 31. decembra letos, namenjeno pa izključno financiranju osnovne dejavnosti podjetja.

Številnim poslancem so se zdeli ti pogoji prestrogi. "Majhnih podjetij ta zakon zagotovo ne bo rešil. Ne, ne bomo jih rešili, ker so pogoji tako strogi, da ne bo nobeno vzelo posojila," je dejal Marko Bandelli (SAB).

"Krediti so namenjeni podjetjem, ki jih je prizadela epidemija, ki se morajo postaviti na noge," je odgovoril finančni minister Andrej Šircelj. Opozoril je, da poroštva države niso namenjena za stare zgrešene investicije, ki so se zgodile pred epidemijo.

Minister je opomnil, da poroštvo pomeni potencialni denar davkoplačevalcev. Država bo namreč za posojila jamčila z denarjem iz državnega proračuna. "Drugega denarja v Evropi in Sloveniji ni," je bil jasen.

"Ali je dve milijardi evrov dovolj za to, da slovensko gospodarstvo ohranimo likvidno?" pa se je ob predstavitvi zakona vprašal premier Janez Janša. Kratkoročno je to dovolj, ali bo znesek zadoščal tudi na srednji in dolgi rok, pa v tem trenutku ne zna odgovoriti nihče. To je odvisno od tega, kako bodo ocenjene posledice epidemije in koliko časa bo ta trajala, je odgovoril.

Pri posojilih mikro, majhnih in srednjih podjetij bo država jamčila do višine 80 odstotkov glavnice, pri velikih podjetjih pa do 70 odstotkov glavnice. Poroštvo se bo izvršilo tako, da bo banka za unovčeno poroštvo prejela gotovino iz državnega proračuna, lahko pa bo prejela tudi obveznice SID banke ali države. Vendar bo mogoče te obveznice izdati le v primeru soglasja Evropske centralne banke in Banke Slovenije.

Dva tedna po uveljavitvi je DZ sprejel tudi novelo interventnega zakona, ki zaradi posledic epidemije novega koronavirusa ponuja pomoč državljanom in podjetjem. Z njo se skupni obseg pomoči povečuje na 3,1 milijarde evrov, dobremu milijonu upravičencev pa dodaja še 190.000 novih.

Med njimi so tudi izredni študenti, starši otrok s posebnimi potrebami, prejemniki starševskega dodatka, družinski pomočniki, rejniki, invalidi, vojni veterani, člani kmetij, prejemniki otroškega dodatka in drugi.

"Tu ne želim naštevati vseh," je dejal Šircelj in poudaril, da se bodo te pravice priznavale za nazaj, torej od 13. marca dalje.

Pogoji za pomoč samozaposlenim in delodajalcem, ki bodo poslali zaposlene na čakanje, bodo nekoliko manj strogi. Do pomoči bodo po novem upravičeni tisti, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 odstotkov glede na leto 2019. Če lani oz. letos ne bodo poslovali vse leto, se bo upoštevala primerjava povprečnih mesečnih prihodkov.

Dodatno bodo ta ukrep lahko uporabile humanitarne in invalidske organizacije ter tudi manjša podjetja iz finančne ali zavarovalniške dejavnosti. Krog upravičencev se širi tudi pri samozaposlenih.

Šircelj je spomnil na določbo, po kateri bodo morali delodajalci, ki bodo v zameno za izplačilo 200 evrov kriznega dodatka svojim zaposlenim, ki v času epidemije delajo, oproščeni plačila pokojninskih prispevkov za te delavce, v primeru izplačevanja nagrad to pomoč vračati. "Vračali bodo v primeru, da bodo nagrade izplačevali poslovodstvu. Če bodo nagradili delavce, v tem primeru ne," je dejal.

Z namenom pomagati turističnim podjetjem se z novelo zakona uvaja vrednotnice, ki jih lahko organizatorji potovanj izdajo potrošniku, namesto da bi mu vrnili že vplačani znesek. Unovčiti jih bo mogoče v 24 mesecih od izdaje, če potrošnik tega ne bo storil, pa bo lahko od organizatorja potovanja zahteval vračilo zneska v denarju.

Da bi pospešili investicije, pa novela predvideva ukrepe za pospešitev izdajanja gradbenih dovoljenj, tudi z zaostritvijo pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij pri teh postopkih. "To so zelo sporni členi, ki so ekološko in socialno zelo nevarni," je protestirala Violeta Tomić (Levica).

Oba zakona je DZ sprejel ob nasprotovanju oz. vzdržanju poslancev Levice. Prav tako niso glasovali poslanci LMŠ, SD in del članov poslanske skupine SAB.

Bolj enotni so bili pri glasovanju o delni sprostitvi ukrepov na sodiščih in v javni upravi. Novelo zakona o začasnih ukrepih v sodstvu in upravi, po kateri bodo lahko sodišča in upravni organi strankam vročali odločbe v nenujnih zadevah, so potrdili soglasno. Strankam sicer vsaj do konca epidemije ne bo treba narediti ničesar, saj roki v nenujnih zadevah v sodnih in upravnih postopkih v času epidemije ne tečejo.

 


< FINANCIRANJE DODATKA NA PODLAGI 71. ČLENA ZIUZEOP – POJASNILO