26.03.2009 Starost: 11 let
Kategorija: Novice

DZ KONČAL OBRAVNAVO TUDI O NOVELI ZIPR -A

Ljubljana, 26. 3. 2009 - Poslanci so opravili obravnavo predloga novele zakona o izvrševanju državnega proračuna za leti 2008 in 2009, s katero se zakon prilagaja spremembam v proračunu, ki so predvidene z rebalansom in določa novo višino povprečnine.


 

 

 

 

<style> st1:*{behavior:url(#ieooui) } </style> <style> <!-- /* Style Definitions */ p.MsoNormal, li.MsoNormal, div.MsoNormal {mso-style-parent:""; margin:0cm; margin-bottom:.0001pt; mso-pagination:widow-orphan; font-size:12.0pt; font-family:"Times New Roman"; mso-fareast-font-family:"Times New Roman";} a:link, span.MsoHyperlink {color:blue; text-decoration:underline; text-underline:single;} a:visited, span.MsoHyperlinkFollowed {color:purple; text-decoration:underline; text-underline:single;} @page Section1 {size:612.0pt 792.0pt; margin:70.85pt 70.85pt 70.85pt 70.85pt; mso-header-margin:35.4pt; mso-footer-margin:35.4pt; mso-paper-source:0;} div.Section1 {page:Section1;} --> </style> <span style="font-size: 10pt; font-family: Arial;">Obravnavo predloga rebalansa je DZ končal že v sredo, z novelo zakona o izvrševanju proračuna pa vlada predlaga spremembe, ki bodo omogočale predvsem bolj smotrno in hitrejše črpanje evropskih sredstev. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar je ob predstavitvi obravnavane novele izpostavila še nekatere spremembe, ki so povezane z drugačnim obsegom zadolževanja in poroštev. </span>

Poleg tega predlagana novela uvaja pravno ureditev dogovorjenega aneksa s sindikati glede reforme plač v javnem sektorju ter določa višino RTV naročnine za letos. Ti določbi sicer vsebinsko ne sodita v zakon o izvrševanju proračuna, a ju je vlada vanj vključila, ker gre le za <st1:personname w:st="on">začasni</st1:personname> rešitvi. </span>

čŒrpanje evropskih sredstev naj bi pospešili tako, da bodo izvajalci lahko po novem objavljali razpise za dve naslednji leti, to je tekoče in naslednje. Uvajajo se tudi predplačila za projekte, ki se financirajo iz evropskih sredstev, in sicer v višini <st1:metricconverter w:st="on" productid="20 oz">20 oz</st1:metricconverter>. 30 odstotkov vrednosti projekta, odvisno od pravne organiziranosti prejemnika. </span>
Vlada predlaga, da se plačilni roki za investicije in investicijske transfere skrajšajo z obveznih 60 dni na 30 do 60 dni. S tem nismo naredili nič, je nasprotoval Andrej Vizjak (SDS) ter napovedal, da bodo plačila v primeru uveljavitve takšne rešitve vedno izvedena 60. dan. Vsak izvajalec bo negotovost glede prejema plačila vračunal v ceno, ki jo bo zaračunal državi, je opozoril. </span>

Borut Sajovic (LDS) je skrajšanje plačilnih rokov pozdravil, saj to od države zahtevajo podjetja. Vlado je pozval, naj pri izvajalcih, s katerimi sklepa pogodbe o naložbah, doseže, da bodo v pogodbenih rokih plačevali tudi svoje podizvajalce. Renata Brunskole (SD) pa je zavrnila zahtevo, naj se plačilni roki skrajšajo na največ 30 dni, saj bi s tem po njenih besedah ogrozili likvidnost proračuna. </span>

Skrajšanje plačilnih rokov na 30 dni je ob obravnavi predloga novele zakona izglasoval matični odbor DZ za finance in monetarno politiko, vendar so poslanske skupine vladnih strank za današnjo obravnavo na plenarni seji pripravile dopolnilo, s katerim bi plačilne roke določili v razponu, kot ga je predlagala vlada, torej med <st1:metricconverter w:st="on" productid="30 in">30 in</st1:metricconverter> 60 dnevi. Nekatera izplačila zaradi predpisanih kontrol nujno zahtevajo več časa, je pojasnila Kamnarjeva. </span>

Glede plačilnih rokov države vlada sicer še predlaga, naj ima finančni minister možnost določitve krajšega ali pa tudi daljšega plačilnega roka od zapisanega, če bi bilo to potrebno. Možnost podaljšanja plačilnega roka nad 60 dni je odbor za finance iz osnutka zakona črtal. </span>

Z novelo zakona o izvrševanju proračuna se predvideva še obvezna uporaba sredstev iz preteklega leta za namene naravnih nesreč in na novo določata obseg zadolževanja ter kvota za državna jamstva. Vlada predlaga, da se obseg zadolževanja države poveča za skoraj 1,5 milijarde evrov na 2,3 milijarde evrov, državna jamstva pa za več kot milijardo evrov na 2,3 milijarde evrov. </span>

* * *




< OBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI