Vodja operativne obrambe pred točo z letali v Letalskem centru Maribor Darko Kralj je na današnji novinarski konferenci v prostorih centra v Skokah ob Letališču Edvarda Rusjana Maribor izpostavil težave s podpisovanjem pogodb in financiranjem s strani lokalnih skupnosti, na območju katerih izvajajo obrambo pred točo.

Skupno gre za območje 52 občin Podravja in Prekmurja, ki bi na leto morale prispevati skupno okoli 45.000 evrov. Kot je dejal Kralj, občine večinoma plačujejo, vendar pa še vedno niso uspeli za letos podpisati pogodb z vsemi občinami tega območja, na območju katerih so letos že uspešno izvedli letalsko obrambo pred točo.

Sredstva za delovanje protitočne obrambe sicer mariborski center dobi tudi s strani ministrstva za kmetijstvo, ki je za letos zagotovilo dobrih 80.000 evrov, delovanje in opremo pa financirajo tudi zavarovalnice.

Zavarovalnica Maribor in Zavarovalnica Triglav sta prispevali okoli 50.000 evrov za opremo dodatnega letala, ki ga uporabljajo zadnja dva tedna, oprema pa je plod domačega znanja. Letalo bo nameščeno na ptujsko letališče v Moškanjcih predvsem zaradi krajšega reakcijskega časa za izvajanje obrambe v Prekmurju in proti slovenski južni meji, obramba pa bo tako bolj učinkovita.

Vizija Letalskega centra Maribor pa je, da bi v prihodnje imel za protitočno obrambo skupno štiri letala cessna in eno kompleksno dvomotorno letalo za letenje na višini nad 12.000 metrov. Ob tem pa se z ministrstvom za kmetijstvo in tudi ostalimi zavarovalnicami pogovarjajo, da bi letos opremili še eno letalo ter da bi v prihodnjih letih v Sloveniji vzpostavili koncept razvoja že dveh centrov na Dolenjskem in Primorskem. Izračunali so, da bi za izpolnitev vizije potrebovali v prihodnjih letih med 3,5 in štirimi milijoni evrov, nato pa vsako leto okoli 2,5 milijona evrov za delovanje.

V mariborskem centru trenutno deluje 20 posadk, ki so dežurne od jutra do večera, medtem ko nočna protitočna obramba zaradi tehničnih razlogov ni možna. Poseben problem je neustrezna radarska podpora protitočni obrambi, saj center nima svojega meteorološkega radarja. Trenutno uporabljajo radarske slike radarjev iz Avstrije, medtem ko radarska slika radarja z Lisce ni najbolj uporabna.

Kljub vsemu velja letalska obramba pred točo glede na tuje raziskave še vedno za učinkovito, še posebej v spreminjajočih se klimatskih razmerah, ko se je nevihtni čas podaljšal in sedaj traja že od začetka maja pa vse do oktobra in ko so nevihte vedno bolj intenzivne, oblaki pa segaj vse bolj visoko. Vlaganje v takšno obrambo je po mnenju Kralja upravičeno, saj lahko en točenosni oblak povzroči nekaj deset milijonov evrov škode.

Sicer pa se pred točo ne da popolnoma ubraniti, saj je vnos srebrovega jodida v nevihtne oblake učinkovit v času, ko je oblak šele v razvoju. Mariborski center sredstev za raziskave na tem področju ne dobiva in v prihodnje upajo, da bi z njimi sodelovala tudi slovenska meteorološka stroka.

Letos sta letali mariborskega centra od začetka maja izvedli že več kot 20 poletov v 14 točenosnih dneh, večina akcij pa je bila uspešna.