29.11.2019 Starost: 16 dni

DRŽAVNI SVET RS IZGLASOVAL ODLOŽILNI VETO NA ZAKON O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2020 IN 2021

Ljubljana, 29.11.2019 - Državni svet RS je na včerajšnji 8. izredni seji z 25 glasovi za in brez glasu proti sprejel predlog odložilnega veta na Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021, ki ga je Državni zbor RS z večino glasov sprejel prejšnji teden. Državni svet tako predlaga, da Državni zbor ponovno odloča o zakonu, ga zavrne in naloži Vladi, da pripravi nov zakon in v njem uredi znesek povprečnine, ki pripada občinam v skladu z Zakonom o financiranju občin. Državni zbor RS bo moral zdaj o zakonu glasovati še enkrat, vendar ga bo morala podpreti več kot polovica vseh poslancev, torej najmanj 46. Prvič je sicer za glasovalo 48 poslancev, 41 pa jih je bilo proti.


Zakon je povprečnino za leto 2020 določil v višini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra. Ti številki sta prvič v celoti izračunani po metodologiji iz zakona o financiranju občin, je Saša Jazbec s finančnega ministrstva poskušala odvrniti državne svetnike od izglasovanja odložilnega veta. A med svetniki je prevladalo prepričanje, da v zakonu zapisana povprečnina ne zadošča za pokritje vseh stroškov izvajanja zakonsko določenih nalog občin. Povprečnina za leti 2020 in 2021 je res najvišja doslej, a so tudi stroški občin čedalje večji.

Državni svet je že v okviru postopka sprejemanja proračuna izpostavil, da Vlada z združenji občin ni sklenila dogovora o višini povprečnine, ampak jo je določila sama, v skladu z zakonsko določenimi parametri. V 54. členu zakona je tako določeno, da znaša povprečnina za proračunsko leto 2020 589,11 evra in za proračunsko leto 2021 588,30 evra. Državni svet opozarja na neustreznost veljavne zakonske ureditve, ki Vladi omogoča enostransko določitev višine povprečnine, ki ne zagotavlja primernega financiranja lokalne samouprave. Na ta način ni zagotovljena predvidljivost financiranja občin, zaradi česar je oteženo načrtovanje na lokalni ravni. Če so naloge zakonsko določene in obstaja ocena potrebnih sredstev za njihovo izvajanje, je treba sredstva zagotoviti in pogajanj sploh ne bi smelo biti. Povprečnina se mora določiti neodvisno od vsakokratne Vlade oz. pogajanj, njena višina pa mora zadoščati za pokrivanje stroškov opravljanja zakonskih nalog, so bili kritični državni svetniki. Dejstvo je, da zakonsko določena povprečnina zaradi uravnilovke v sistemu financiranja ne pokrije vseh dejanskih stroškov posameznih skupin občin (mestne občine, občine s sedežem upravnih enot in ostale občine). Državni svet se tudi pridružuje opozorilom reprezentativnih združenj občin, da mora država z občinami ločeno urejati vprašanje manjkajočih sredstev iz naslova dviga plač v javnem sektorju in oškodovanim občinam dodeliti razliko, neodvisno od formule za izračun primerne porabe. Državni svet meni, da bi morali za izračun povprečnine kot izhodišče vzeti dejanske stroške leta 2018 in ne povprečja stroškov za zadnja štiri leta ter k tako dobljeni vrednosti dodati še predvidene povečane stroške v višini 27,8 evra za leto 2020 in v višini 37,1 evra za leto 2021. To pomeni, da bi morala povprečnina za leto 2020 znašati 658,80 evra in za leto 2021 668,10 evra. Ob tem Državni svet opozarja, da je Odbor Državnega zbora za finance prepoznal dejanske stroške občin in podprl amandma za višjo povprečnino v 2020 in 2021, kot so jo predlagala reprezentativna združenja občin in Državni svet, a je Državni zbor tak predlog zavrnil. Državni svet opozarja tudi na čedalje večje stroške občin za financiranje odprave posledic naravnih nesreč, ki so v luči podnebnih sprememb čedalje pogostejše, pri tem pa finančno podhranjene občine največkrat niti ne morejo računati na finančno pomoč države. Dolgoletna finančna podhranjenost občin se izkazuje v slabem stanju (npr. cestne, vzgojno-izobraževalne, komunalne, itd) infrastrukture, ki so za občane oz. državljane primarnega pomena. S tem se jim neupravičeno znižuje standard bivanja oz. poslabšuje kakovost življenja ter krepijo razvojne težave slovenskega prostora. Medtem ko so bile v preteklem finančnem obdobju prav občine ključne pri uspešnosti črpanja razpoložljivih evropskih sredstev, pa je zdaj bistveno težje, saj nimajo sredstev za zagotavljanje lastne udeležbe oz. nimajo možnosti zadolževanja za potrebe zagotavljanja lastne udeležbe.

* * *


< DRŽAVNI SVETNIKI DANES O VETU NA ZAKON O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV RS ZA LETI 2020 IN 2021