DRŽAVNI SVET NI PODPRL PREDLAGANEGA PRORAČUNA

Ljubljana, 16. 10. 2013 - Državni svet RS ni podprl predlaganih proračunov za prihodnji dve leti in Vladi RS predlaga, da ju umakne iz zakonodajnega postopka. Večina svetnikov je namreč ocenila, da proračuna ne odražata realnih odhodkov in prihodkov, med drugim vključujeta tudi prihodke iz naslova davka na nepremičnine, ki še ni predpisan z zakonom.

Državna sekretarka na Ministrstvu za finance Mateja Vraničar je državnim svetnikom predstavila predlagane proračunske dokumente in mirila, da v tokratnem proračunu ni nič več neznank, kot sicer ob sprejemanju proračunov,  Predlog zakona o davku na nepremičnine bo Vlada RS predvidoma potrdila v četrtek in bi bil v Državnem zboru RS obravnavan vzporedno s proračunom.

A večine svetnikov državna sekretarka ni prepričala. Na predlog interesne skupine lokalnih interesov so namreč izglasovali, da Državni svet RS ne podpira niti predlaganih sprememb proračuna za leto 2014 niti predloga proračuna za leto 2015, kot tudi ne spremljajočega Predloga zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Zipro).

Vodja interesne skupine lokalnih interesov je opozoril, da Zipro posega v Zakon o financiranju občin, manjša se finančna neodvisnost občin in prerazporeja razpoložljiva sredstva v korist močnejših in škodo manjših občin. Izraženi so bili celo pomisleki o ustavni spornosti zakona.

Nadalje so državni svetniki ugotavljali, da se občine spravlja na kolena in ne bodo imele sredstev niti za zagotavljanje zakonsko določenih nalog, kaj šele investicije. Spraševali so se, na kakšen način bodo občine sploh še lahko črpale evropska sredstva, če ne bodo imele sredstev za lastno udeležbo. Evropski denar pa bo ostal nepočrpan.

S tem je Državni svet sledil pripombam Združenja občin Slovenije, saj smo večkrat opozorili na neustreznost varčevanja na najšibkejših in na nepravično porazdelitev bremen varčevanja med občinami.

Državni svetniki so izpostavili tudi reze na področjih investicijskega vzdrževanja in gradnje državnih cest ter odprave posledic naravnih nesreč. Takšno varčevanje bo državi prineslo le dodatne stroške, je bilo opozorjeno. Med drugim bo treba ustaviti dela na že aktivnih gradbiščih, kar bo pripeljalo do tožb izvajalcev, ki imajo za dela podpisane pogodbe, gradbišča bo treba zavarovati, vrednost tako prekinjenih investicijah pa bo najbrž še porasla.