10.06.2022 Starost: 235 dni

DRŽAVNI SVET DOLOČIL BESEDILO PREDLOGA NOVELE ZAKONA O DRŽAVNEM SVETU

Ljubljana, 10. 6. 2022 - Državni svet RS je na svoji 52. seji, ki je potekala 8. 6. 2022, določil besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Državnem svetu in ga posredoval Državnemu zboru v obravnavo in sprejem. Predlog je bil pripravljen z namenom, da se odpravi neskladje 50. člena Zakona o Državnem svetu z Ustavo Republike Slovenije, ki ga je Ustavno sodišče ugotovilo že 2018, rok za odpravo protiustavnosti pa je potekel konec 2019.


Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Državnem svetu na celovit način ureja volilni spor pri volitvah v Državni svet. Vsebinsko se deli na določbe, ki urejajo volilne postopke v zvezi s seznamom elektorjev in s predlogi kandidatov za člane Državnega sveta, ter na določbe, ki urejajo naknadni volilni spor. Poleg navedenega predlog prinaša tudi spremembe, ki so povezane bodisi s posodobitvijo izrazoslovja bodisi z uskladitvijo obstoječih določb z novimi rešitvami.

Ključna rešitev predloga je, da o spornih izvolitvah ne bo več odločal Državni svet, saj gre za kompleksno materijo, za katero je primerneje, da jo rešujejo za to usposobljeni organi. V zvezi s tem se uvaja akt o izidu volitev in se predvideva, da se Državni svet samo seznani z izidom volitev.


Akt o izidu volitev bo sprejela Državna volilna komisija in bo objavljen v Uradnem listu. Do konstituiranja Državnega sveta bo prišlo, če bo v aktu o izidu volitev ugotovljena izvolitev najmanj polovice članov Državnega sveta. Tako ni več predviden postopek pregleda potrdil o izvolitvi in morebitnih pritožb pred Mandatno-imunitetno komisijo, niti ni več predvideno glasovanje o potrjevanju mandatov na plenarni seji Državnega sveta. Na ta način je Državni svet umaknjen iz odločanja o mandatih državnih svetnikov, nova ureditev pa zagotavlja čimprejšnji začetek dela Državnega sveta v novem mandatu.

Predlog upošteva posebnosti volitev v Državni svet, zato ureja volilni spor in postopek pravnega varstva volitev posebej v zvezi z volitvami elektorjev in posebej v zvezi z volitvami članov Državnega sveta. Volilni postopki v zvezi s predlogi kandidatur za člana Državnega sveta so urejeni smiselno enako kot postopki v zvezi s potrjevanjem seznamov elektorjev, natančno je določeno, kdo ima aktivno legitimacijo za pravno varstvo ter nepravilnosti, ki se lahko uveljavljajo. Pri tem se zasleduje varovanje poštenosti volitev.

Pravno varstvo se v naknadnem volilnem sporu primarno zagotavlja z ugovorom, ki ga bo možno vložiti v roku osmih dni po izvedbi volitev in o katerem bo odločala Državna volilna komisija.

Zoper akt o ugotovitvi izida volitev in zoper sklep o razveljavitvi volitev bo možno vložiti tožbo, o kateri bo odločalo Vrhovno sodišče. Predlog zakona natančno določa upravičence za vložitev tožbe, razloge za vložitev tožbe, roke, vročanje in zastopanje v postopku pred Vrhovnim sodiščem. Poleg tega ureja tudi pooblastila Vrhovnega sodišča pri odločanju o tožbi ter morebitno prenehanje mandata državnega svetnika v primeru razveljavitve volitev.


Glede na to, da bodo jeseni volitve v Državni svet, je predlagano, da zakon začne veljati šest mesecev po objavi. Na ta način bo zagotovljeno, da se postopki ne  bodo spreminjali neposredno pred volitvami, obenem pa bo omogočena čimprejšnja uveljavitev zakona in s tem odprava neustavnosti.

Državni svet je v zakonodajni postopek že večkrat vložil predloge, s katerimi je zasledoval cilj, da se postopek pravnega varstva pri volitvah v Državni svet uredi skladno z odločbami Ustavnega sodišča, vendar dosedanji poskusi niso obrodili sadov. Pri oblikovanju novega predloga so upoštevane pripombe, predlogi in komentarji, ki so bili podani ob obravnavanju in usklajevanju predhodnih predlogov.

Celoten povzetek 52. redne seje Državnega sveta RS je na voljo TU.

 

* * *


< PRIPRAVLJEN PREDLOG NOVELE PREDLOG ZAKONA O OSKRBI S PLINI