10.03.2010 Starost: 10 let
Kategorija: Novice

DRŽAVA OB NARAVNIH NESEREČAH NI DOVOLJ UČINKOVITA

Ljubljana, 10.3.2010 – na Računskem sodišču so presojali učinkovitost sistema zagotavljanja pomoči ob naravnih nesrečah v letih 2007 -2008, saj je Slovenija v tem času utrpela kar šest močnih neurij z večjo škodo. Revidirali so sistemsko ureditev in ukrepe Vlade RS, posebej Ministrstva za okolje in prostor (MOP), Uprave RS za zaščito in reševanje med revidiranci pa so bili tudi Rdeči križ, Slovenska Karitas, ki so utrpele škodo v teh naravnih nesrečah: Mestna občina Ptuj in občine Bistrica ob Sotli, Brezovica, Destrnik in Ĺ empeter-Vrtojba.


Posledice naravnih nesreč vključujejo le škodo na stvareh in sicer pri naravnih nesrečah, katerih vrednost ocenjene škode presega prag 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna v letu, ko se naravna nesreča zgodi. Takrat namreč oškodovanci lahko pridobivajo sredstva iz državnega proračuna. V šestih močnih neurjih v letih 2007 - 2008 je bil znesek ocenjene škode skupaj 275,848.013 evrov, že dodeljena in načrtovana sredstva iz državnega proračuna pa 167,356.566 evrov.

Pomembno vprašanje je tudi, ali so državljani in podjetja ob istovrstnih naravnih nesrečah obravnavani enako. Ugotovitve revizije nakazujejo, da so iz različnih razlogov oškodovanci obravnavani neenakopravno.

Celotno revizijo in potek odprave posledic naravnih nesreč lahko delimo v nekaj segmentov:

1. Pomoč do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje: ta del ukrepov ocenjujemo kot zelo učinkovit. Sile za zaščito, reševanje in pomoč učinkovito zagotovijo ustrezne storitve in material. Sistem dejansko temelji na prostovoljstvu; na začetku prejšnjega leta smo imeli okoli 47.000 pripadnikov civilne zaščite, 840 poklicnih pripadnikov sil za zaščito in reševanje in še preko 41.000 prostovoljnih pripadnikov sil za zaščito in reševanje. Vendar ni zagotovila, da bo sistem prostovoljstva učinkovit tudi v prihodnje, potrebno se bo ukvarjati z vprašanji spodbud delodajalcem. Sicer pa bo potrebno čas pričetka trajne sanacije objektov skrajšati.

2. Izvedba interventnih ukrepov: menimo, da sistem ni dovolj učinkovit. Republika Slovenija v tem obdobju nima jasno predpisanih vzvodov, saj na podlagi različnih pravnih podlag Vlada ravna neenotno, kar posledično pomeni neenako obravnavanje oškodovancev. Ukrepi so namreč bolj ali manj posledica trenutne presoje in razpoložljivosti sredstev v različnih resorjih. Odločanje za dodelitev sredstev pa je Vlada celo prenesla na občinsko raven ali Rdečemu križu in Karitasu, čeprav je po Zakonu o javnih financah in Zakonu o lokalni samoupravi takšen prenos dopusten le na podlagi zakona. Namen je različen celo ob istovrstnih nesrečah - MOP so nekatere občine celo zaprosile za usmeritve za dodeljevanje sredstev. Delež državnih sredstev je bil glede na ocenjeno škodo zelo različen, od 0 do skoraj 27 odstotkov. V nekaterih primerih ni mogoče razbrati meril za razdelitev sredstev med občine in humanitarni organizaciji. Vlada ni posredovala usmeritev glede rokov za porabo in usmeritev glede načina porabe sredstev, le pri eni od naravnih nesreč pa je določila, da morajo poročati o porabi sredstev. Med občinami so pristopi k dodelitvi sredstev povsem neprimerljivi - zneski dodeljenih pomoči so v nekaterih primerih tako majhni, da je mogoče sklepati, da so bila sredstva namenjena objektom, ki niso bili resno poškodovani. Zaradi različnega pristopa nekateri oškodovanci v času izvajanja revizije pomoči še vedno niso prejeli.

3. Programi odprave posledic naravnih nesreč: s temi programi naj bi se zagotovilo ponovno izvajanje dejavnosti in uporaba stvari. Ta vrsta pomoči bi morala biti po oceni računskega sodišča bolj učinkovita, saj ocene škode pogosto ne odražajo dejanske škode. Večkrat se ocene tudi ne preverjajo - državna komisija na terenu preveri med 2 in 3 odstotki zapisnikov o oceni škode. V treh primerih je MOP pripravilo programe odprave škode in sicer v povprečju 256 dni po naravni nesreči. Vendar je za proračunsko načrtovanje pomembno, da razpolagamo tudi z letnimi programi, ki jih najpogosteje ni.

  1. Pomoč v obliki drugih ukrepov: Republika Slovenija pa lahko oškodovancem v naravnih nesrečah nudi pomoč tudi z drugimi ukrepi, povezanimi z odpravo škode zaradi posledic naravnih nesreč (stanovanjska posojila, hipotekarna sredstva, odpis, delni odpis odlog in obročno plačevanje dajatev, kreditiranje okoljskih naložb, izredna socialna pomoč ter nepovratna sredstva za posodabljanje kmetijskih gospodarstev).

    V obdobju, na katerega se nanaša revizija, so pristojni organi reševali problematiko področja naravnih nesreč pogosto s posameznimi dejanji. Menimo, da bi bilo lahko s celovitim obravnavanjem področje, na katerega se nanaša revizija, urejeno še bolj učinkovito, prav tako pa bi se s tem zagotovila osnova za bolj enakopravno obravnavanje oškodovancev v naravnih nesrečah. Ocenjujemo, da bi bilo mogoče z izvajanjem vnaprej določenih enotnih postopkov dodeljevanja pomoči v vseh naravnih nesrečah, rednim usposabljanjem vseh vključenih v sistem zagotavljanja pomoči, zmanjšanjem števila različnih subjektov, ki izvajajo postopke zagotavljanja pomoči, z zagotovitvijo večje strokovnosti pri ocenjevanju škode in s tem zagotovitvijo realnejših ocen škode, s skrajšanjem postopkov priprave in izvajanja programov odprave škode, ter z vsebinsko in časovno uskladitvijo drugih ukrepov, povezanih z odpravo škode zaradi posledic naravnih nesreč, učinkovitost sistema zagotavljanja pomoči ob naravnih nesrečah še izboljšati.

< SESTANEK NA TEMO ČRPANJA EU SREDSTEV IN USTREZNOSTI RAZPISOV