DRŽAVA BO MORALA DRŽAVNIM URADNIKOM IZPLAČATI TRETJO ČETRTINO PLAČNIH NESORAZMERIJ

Ljubljana, 27. 9. 2013 - Država je izgubila sodni spor glede odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij uradnikom državnih organov. Vrhovno sodišče RS je potrdilo sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki jo je država izpodbijala. Zdaj je pričakovati, da bo ta pravica pripadla vsem javnim uslužbencem, kar bi državo stalo 170 milijonov evrov.

Višje delovno in socialno sodišče je odločilo v prid Sindikata državnih organov Slovenije, ki je tožbo vložil v imenu državnih uradnikov, sodba pa je zdaj dokončna. Država tako mora okoli 20 odstotkom zaposlenih v javnem sektorju za obdobje od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012 izplačati tretjo četrtino plačnih nesorazmerij skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Realizacija sodbe bo državo stala okoli 35 milijonov evrov. Na višjem sodišču je sicer spor dobil tudi Sindikat vojakov Slovenije, tudi to sodbo pa vlada izpodbija z izrednim pravnim sredstvom - revizijo. Poleg tega na sodišču čaka še nekaj 100 individualnih tožb.

Sodišče je namreč ocenilo, da je Vlada RS kršila 50. člen Kolektivne pogodbe za javni sektor in z aneksom št. 4 h kolektivni pogodbi za javni sektor retroaktivno posegla v pridobljeno pravico. Z omenjenim aneksom se je namreč odprava tretje in četrte četrtine plačnih nesorazmerij odložila v dve zaporedni leti po letu, v katerem bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka. Aneks, ki je začel veljati novembra 2010, je podpisal del reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, v delu sindikatov pa so opozarjali, da je zaposlenim izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij pripadlo že s 1. oktobrom 2010 in da je vlada s poseganjem za nazaj ravnala nezakonito.

Čeprav sodbe veljajo le za posamezne skupine javnih uslužbencev, ostaja odprto, da bi - kot v primeru izplačila lanskih regresov - država to uredila za ves javni sektor. Sodba bi se namreč lahko štela kot neke vrste vzorčna sodba, ki bi obveljala v vseh podobnih zahtevkih. Izplačilo tretje četrtine za omenjeno obdobje pa bi za ves javni sektor znašalo približno 170 milijonov evrov.

Virant je napovedal, da bodo tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij za nazaj izplačali vsem javnim uslužbencem in ne le članom sindikata državnih organov, ki so uspeli pravico dobiti po sodni poti.  Sam sicer pričakuje, da bo končni strošek nekoliko nižji od ocenjenih 170 milijonov evrov, saj so nekatere občine že po odločitvi višjega sodišča izplačale poračun za omenjeno tretjo četrtino. A dejstvo je, da država tega denarja nima. Zato se bodo s sindikati skušali dogovoriti o odlogu izplačil, po Virantovih besedah pa bo treba tudi linearno znižati plače javnih uslužbencev.

"Če bi šli v takojšnje izplačilo, bi morali plače znižati za kašnih pet odstotkov, če to zamaknemo na nekaj let, pa bi morda lahko govorili o enoodstotnem znižanju plač v javnem sektorju," je ocenil. Kot pravi, razmišljajo o tem, da bi pripravili zakon o načinu izvršitve te obveznosti, s katerim bi določili obročno izplačevanje, seveda pa se bo treba o tem dogovoriti s sindikati.