DOMOVI ZA STAREJŠE - DODATNA MESTA

Ljubljana, 17. avgusta - Na ministrstvu za delo napovedujejo, da je ena od njihovih prednostih nalog v tem mandatu čim prej zagotoviti dodatna mesta v domovih za starejše v Sloveniji. To naj bi med drugim dosegli s podelitvijo dodatnih koncesij, a direktorji javnih zavodov opozarjajo, da se s tem širi le mrežo zasebnih domov, ki so za uporabnike večinoma dražji.

Na ministrstvu računajo tudi na evropska sredstva

"Naš cilj je že v letošnjem letu sprožiti postopke za čimprejšnjo zagotovitev dodatnih mest v domovih za starejše, kar naj bi zagotovili s podelitvijo koncesij in intenzivnim črpanjem evropskih sredstev," so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti povedali za STA.

Pri črpanju evropskih sredstev se bodo po napovedih osredotočili na projekte za zagotovitev dodatnih zmogljivosti za dnevno varstvo in deinstitucionalizacijo, kar bi posledično sprostilo mesta v obstoječih domovih, obenem pa zagotovilo dodatna delovna mesta. "Prav tako ostaja ključna skrb tudi ohranjanje oziroma izboljšanje socialno-ekonomskega položaja starejših," pravijo na ministrstvu.

Sredi junija so objavili javni razpis za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše, s katerim nameravajo do leta 2022 zagotoviti dodatnih 1100 mest. Vloge zbirajo do 1. oktobra, pri izbiri koncesionarjev pa bodo po napovedih med drugim upoštevali pokritost potreb po državi, pri čemer naj bi največ točk dobili ponudniki iz upravnih enot, ki še nimajo ustreznih kapacitet za institucionalno varstvo starejših.

Teče tudi javni razpis za sofinanciranje projektov vzpostavitve enot za zagotavljanje dnevnih oblik varstva in/ali za zagotavljanje začasnih namestitev za starejše, v okviru katerega na ministrstvu načrtujejo podporo 30 projektom.

V okviru deinstitucionalizacije so v teku tudi priprave na gradnjo manjših namestitvenih enot za Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem in za Dom na Krasu.

Vlada napovedala postavitev petih novih domov

Sedanja vlada je v koalicijski pogodbi napovedala postavitev petih novih domov za starejše. Na ministrstvu po njihovih navedbah že potekajo aktivnosti za zagotovitev potrebnih sredstev za to. "Če bo mogoče, si bo ministrstvo za potrebe gradnje domov za starejše prizadevalo uporabiti evropska sredstva, nepremičninski fond, zemljišča in finančna sredstva, ki jih ima v lasti Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB)," napovedujejo.

Kje bodo postavljali nove domove, še ni znano. "Kapacitete se bodo širile tam, kjer najbolj primanjkuje mest za institucionalno varstvo za starejše, predvsem v večjih mestnih središčih," pravijo na ministrstvu.

Po ocenah direktorjev javnih domov za starejše bi morala država določiti mesta gradnje novih domov, še preden podeli dodatne koncesije zasebnikom. Na prej omenjeni razpis za koncesije za dodatnih 1100 postelj se lahko namreč po besedah direktorja Doma Danice Vogrinec Maribor Marka Slaviča prijavijo le zasebni domovi.

"Država bi se morala, preden odloči o koncesijah, če so se že zanje odločili, odločiti o tem, kje bo stala javna mreža. Država je vendar lastnik javne mreže in v prvi vrsti mora poskrbeti, da je javna mreža dobro postavljena, in potem kvečjemu odprte luknje, kjer jih sama ne uspe zapolniti, zapolniti s koncesionarji," je prepričan.

Po ocenah Slaviča pri zagotavljanju ustrezne skrbi za starejše v Sloveniji niti ni glavni problem pomanjkanje postelj v domovih za starejše temveč zagotavljanje pomoči na domu, da bi tako lahko ljudje čim dlje živeli doma. "Srž problema je v neustrezni organizaciji kompletne dolgotrajne oskrbe, torej je rešitev v razvoju dodatnih storitev pomoči na domu, podprtih z informacijsko tehnologijo, ki omogoča takojšen odziv na pomoč. Tako človeku ni treba v dom, ampak lahko še vedno živi v svoji hiši," je dejal v pogovoru za STA.

Trenutna ureditev storitve pomoči na domu po njegovih ocenah ni ustrezno sistemsko urejena, med drugim je odvisna od finančne sposobnosti posamezne občine. To storitev namreč sofinancirajo občine, ki pa za to nimajo dovolj denarja. "Ne glede na naklonjenost župana je situacija na žalost velikokrat takšna, da občina ne zmore pomagati vsem," je dejal.

Težave že v obstoječih domovih

Na ministrstvu se zavedajo, da so težave tudi v obstoječih domovih, kar je nenazadnje razkril izbruh novega koronavirusa v Hrastniku. "Obstoječi domovi, ki so bili grajeni v 70. letih prejšnjega stoletja, so v bistveno slabšem stanju kakor novejši, ki so jih gradili koncesionarji," so povedali. "Na ministrstvu preverjamo vse možnosti in vire financiranja, da bi lahko izboljšali bivalni standard tam, kjer prostorska ureditev ne sledi več sodobnim konceptom dela v domovih, prav tako pa otežuje tudi predpisano organizacijo v povezavi s covidom-19," so dodali.

Kadrovsko problematiko so poskušali reševati s četrtim proti koronskim paketom. "Med drugim smo zagotovili dodatna sredstva (okoli 29 milijonov evrov) za reševanje kadrovske stiske v naslednjih dveh letih za institucionalno varstvo. To pomeni, da kadrovska okrepitev in izboljšanje standardov v domovih ne bo preložena na pleča stanovalcev/uporabnikov oziroma njihovih svojcev," so izpostavili.

Kljub vsemu menijo, da je za stanovalce v obstoječih domovih za starejše v Sloveniji dobro poskrbljeno. "Vodstva domov in zaposleni vlagajo velike napore v to, da se stanovalci dobro počutijo. Tudi glede okužb s covidom-19 lahko rečemo, da so se vodstva domov večinoma ustrezno in dobro odzvala," pravijo na ministrstvu.