Direktorat za prostor je pripravil obširne pripombe na predlog zakona, o čemer so na sestanku razpravljali predstavniki občin in direktorata. Predlog zakona vzpostavlja nove administrativne ovire, radikalno posega v prostorsko načrtovanje, so bili glavni poudarki sestanka. Udeleženci sestanka so se strinjali, da je kmetijska zemljišča potrebno varovani, vendar je predlog zakona preveč »ekstremen«. Predstavniki direktorata so sicer poudarili, da se kažejo spremembe predloga zakona v smer, da bodo možne izjeme glede graditve na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih v javnem interesu.

Glede finančnega nadomestila so se vsi strinjali, da rešitev, kot predvideva predlog zakona, da je plačnik nadomestila občina, ni sprejemljiva, saj bi to pomenilo kreditiranje bodočih investitorjev. Občine teh sredstev nimajo, je bilo poudarjeno. Nadomestilo naj plača investitor ob izdaji gradbenega dovoljenja.

Poudarjeno je bilo, da se namenska raba zemljišč ne more določati po posameznih zakonih. S tem bi občine namreč ostale brez pristojnosti na področju prostorskega načrtovanja.

Izpostavljeno je bilo vprašanje, če so trajno varovana kmetijska zemljišča sploh potrebna. Predstavniki direktorata so priznali, da je Zakon o prostorskem načrtovanju vsebinsko podnormiran, hkrati pa menijo, da bi se zadeva glede varovanja kmetijskih zemljišč zadovoljivo rešila tudi s spremembo zakonodaje na področju prostorskega načrtovanja.