21.10.2016 Starost: 3 let

DELOVNI SESTANEK GLEDE VPISA PRAVICE DO PITNE VODE V USTAVO

Ljubljana, 21. 10. 2016 – Predstavniki združenj občin smo se sestali s predsednikom Državnega zbora dr. Milanom Brglezom. Pogovor je tekel o vpisu pravice do pitne vode v Ustavo RS.


Strokovna komisija za pravico do pitne vode je na podlagi sklepa DZ in stališč glede osnutka ustavnega zakona, sprejetih na seji 12. 7. 2016, pripravila osnutek ustavnega zakona z besedilom člena in variantno rešitvijo novega 70.a člena Ustave RS (v priponki).

 

70. a člen

(pravica do pitne vode)

 

»Vsakdo ima pravico do pitne vode.

 

Naravni vodni viri so naravno javno dobro v upravljanju države.

 

Naravni vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.

 

Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko neprofitne javne službe, tako da naravne vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno opravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.«

 

VARIANTA:

»Vsakdo ima pravico do pitne vode.

 

Vodni viri so javno dobro v upravljanju države.

 

Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.

 

Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko neprofitne javne službe, tako da vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno opravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.«.

 

Predstavniki združenj občin smo izpostavili, da podpiramo namero Državnega zbora RS, da se zaščiti vodne vire, ob tem pa opozorili na številne dileme, ki se izpostavljajo glede predloga člena, ki ga je pripravila strokovna komisija. Mnenja smo, da mora Ustava zavarovati vse vodne vire, torej variantni predlog člena, in da vodni viri ne morejo biti tržno blago, torej da se vodnega vira ne more prodati. Glede vodooskrbe je namreč potrebno ločiti tri elemente (vir, infrastrukturo, izvajanje) in v primeru zaščite prvih dveh je varstvo zadostno. Tudi se nismo mogli strinjati z razlago poslancev, da bo oskrba s pitno vodo ostala enaka, kot je sedaj. Po našem razumevanju četrtega odstavka oskrba s pitno vodo postaja oskrba prebivalstva s pitno vodo državna javna služba, katere izvajanje se bo lahko preneslo na občine. To pomeni, da oskrba prebivalstva s pitno vodo ne bo več izvirna naloga občin. Zaskrbljujoča je tudi obrazložitev v delu, ki navaja, da »bo država obenem tudi dolžna, da zagotovi oskrbo prebivalstva s pitno vodo in vodo za potrebe gospodinjstev tudi v tistih lokalnih skupnostih, v katerih sedaj ta oskrba ni zagotovljena v zadovoljivem obsegu.« Na kakšen način bo to država izvajala, ostaja odprto vprašanje. Opozorjeno je bilo tudi, da je izraz neprofitna javna služba nepotreben in da je že iz same opredelitvi javne službe izhaja neprofitnost, razen manjšega odstopanja (omejitev na 5 % – na vložena lastna sredstva). Izraz neprofitna javna služba pomeni, da se le-ta lahko izvaja le v okviru javnega zavoda/režijskega obrata, kar pa bi pomenilo, da sedanji izvajalci ne bi mogli več izvajati javne službe.

 

Kot je povedal predsednik DZ Brglez, je strokovna komisija zaključila delo, sedaj sledi politični del. V torek se bo sestala Ustavna komisija, na kateri se bodo deležniki lahko opredelili do besedila ustavnega zakona. V načrtu je, da bi bil ustavni zakon sprejet še letos.

 


< V PRIPRAVI NOV ZAKON O STVARNEM PREMOŽENJU DRŽAVE IN OBČIN