Kategorija: Novice
DELOVANJE SKUPNIH OBČINSKIH UPRAV V SLOVENIJI
Ptuj, 25. marec 2010 - Vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) je skupaj z Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije na Ptuju pripravila posvet o delovanju skupnih občinskih uprav. Po besedah koordinatorja posveta Franca Žoharja iz SVLR, je beseda tekla predvsem o težavah, s katerimi se pri delovanju medobčinskih uprav srečujejo občine in država.
Slovenija se je znašla v razmerah, ko kljub vsem prizadevanjem še vedno ni pokrajin, je pa veliko malih občin, ki s svojim kadrom ne zmorejo izvajati vseh zakonsko predpisanih nalog, je dejal Žohar. Medobčinsko povezovanje je zato po njegovem mnenju zelo pomembno za skupno izvajanje nalog, kot so inšpekcija, redarstvo, urejanje prostora in podobno. Le na takšen način namreč lahko občani določene storitve dobijo na čim bolj kakovosten in racionalen način. Dejal je, da težave nastajajo predvsem v smislu razvojnih vprašanj, saj imajo nekateri medobčinski organi že desetletno tradicijo, drugi pa šele nastajajo. Problemi so zato zelo različni, pa tudi rešitve, zato je na sistemski ravni težko govoriti o enotnih rešitvah. Prav s tem posvetom so želeli takšne prakse prekrižati in izboljšati delovanje. Veliko je že bilo storjenega na normativni ravni in ne drži, da sodelovanje med občinami ni mogoče, je poudaril Žohar in dodal, da prav medobčinski organi kažejo na pripravljenost za povezovanje. čeprav organiziranje skupnih občinskih uprav vzpodbuja predvsem izdatno sofinanciranje s strani države, pa to po Žoharjevem mnenju ni ključno. Po njegovem je bolj pomembna ekonomija obsega, saj je lažje delovati na širšem področju, obenem pa se s tem povečuje tudi učinkovitost delovanja. Kot je še dejal, je znotraj Evropske unije veliko zelo različnih oblik medobčinskega sodelovanja, ponekod (v Nemčiji in Franciji) pa so tovrstni medobčinski organi na nekaterih področjih celo deloma finančno avtonomni, kar se tiče nekaterih davkov in prispevkov. V Sloveniji je trenutno v 40 skupnih občinskih uprav povezanih 176 lokalnih skupnosti, v vladni službi pa pričakujejo, da bo že do prihodnjega leta država z njimi pokrita skoraj v celoti. Velik izziv predstavlja tudi vertikalno povezovanje občin, s čimer bodo postale še močnejši subjekt dogovarjanja v svojem prostoru, je še dodal Žohar.
Ptujski župan Ĺ tefan čelan je izrazil upanje, da bo financiranje skupnih občinskih uprav ostalo v sedanji obliki, torej da bo država njihovo delovanje še naprej polovično sofinancirala. Po njegovem mnenju bi to pomenilo, da se bodo razvijale tudi v prihodnje. Sicer pa je opozoril na raznolikost interesov posameznih občin glede na njihovo velikost, prav tako pa na pretirano drobitev medobčinskih uprav, kar je napaka zakonodajalca, ki je dopustil njihovo ustanovitev tudi dvema ali trem majhnim občinam z nekaj tisoč prebivalci. čelan je dejal, da majhne občine poleg državnega sofinanciranja k povezovanju spodbuja predvsem dejstvo, da nimajo dovolj lastnega kadra in znanja, hkrati pa poudaril, da je nenavadno, da zakon o lokalni samoupravi zgolj v enem členu določa, da v Sloveniji obstajata dva tipa občin, mestne in ostale, kar pomeni, da ima občina z nekaj sto prebivalci vse obveznosti in pristojnosti določene v enaki meri kot Ljubljana.
Med najpogostejše oblike medobčinskega sodelovanja sodijo predvsem redarske službe. Po besedah tajnika združenja redarjev Borisa Sodje se slovenske redarske službe že leta srečujejo z enakimi težavami, med katerimi so tudi izgled redarjev, saj župani na njihovih uniformah želijo znake, embleme in grbe svojih občin, a na njih ni prostora za osem ali več grbov. Težave so tudi pri knjiženju glob, neenotnosti pri uniformah, zlasti potem, ko so se v Ljubljani odločili za svoje.
< PRITOŽBA ZOS GLEDE SPREMEMB USTAVE