Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih

Uredba določa obveznost plačevanja, osnovo za obračun, zavezance za plačilo, plačnike, način obračunavanja, določanja višine in način plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, pa tudi način razdelitve zbrane okoljske dajatve na posamezno občino, če gre za zbrano okoljsko dajatev zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču, ki je infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne gospodarske javne službe.

Prejemniki okoljske dajatve, ki jo plačujejo upravljavci odlagališč so občine, kjer povzročitelji odpadkov prepuščajo ali oddajajo odpadke izvajalcu občinske gospodarske službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Višina okoljske dajatve, ki jo prejmejo občine, postaja s to uredbo, odvisna od razmerja odloženih in zbranih komunalnih odpadkov. O količinah zbranih in odloženih odpadkov pa morajo poročati Ministrstvu za okolje in prostor.

Poročilo o izvajanju Operativnega programa za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov

Poročilo se nanaša na uresničevanje revidiranega programa, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela julija 2009 in vključuje obdobje do marca 2010. Operativni program je namenjen izpolnitvi obveznosti Republike Slovenije po Kjotskem protokolu, s katerim se je Slovenija zavezala k osem-odstotnemu znižanju emisij toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012 glede na leto 1986. OP TGP-1 določa 24 krovnih ukrepov, ki so podrobneje razčlenjeni v 86 ukrepov oz. instrumentov posameznih resorjev (11 ministrstev in vladnih služb; pri samem izvajanju pa sodeluje še več resorjev). Iz poročil posameznih resorjev je razvidno, da se velika večina ukrepov izvaja - le 2 se ne izvajata zadovoljivo, 7 zadovoljivo, ostali delno zadovoljivo.

Najpomembnejši ugotovitvi poročila o izvajanju programa za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov sta naslednji:

==> V letu 2009 so se po prvih okvirnih ocenah izpusti toplogrednih plinov zmanjšali za dobrih 7 % oz. so znašali približno 19,7 mio t CO2.

==> Pri izvajanju operativnega programa je prišlo do bistvenega napredka glede na obdobje 2006 – 2008, sicer:

· napredek pri zagotavljanju ustreznih normativnih podlag. Vrsta predpisov oz. sprememb predpisov je že sprejetih, nekateri so v postopku sprejemanja, del je v pripravi.

· velik napredek je opazen pri ukrepih za zagotavljanje nepovratnih in povratnih spodbud za prehod na obnovljive vire energije in za večjo energetsko učinkovitost. V letu 2010 pričakujemo bistveno povečano učinkovitost črpanja evropskih sredstev (OP ROPI).

· ved napredki na drugih področjih lahko še omenimo, da so vzpostavljeni pogoji za trajnostno gospodarjenje z gozdovi in da je za investicije v posodobitev železniškega omrežja v letih 2010 in 2011 namenjenih največ sredstev do sedaj in prvič več kot za izgradnjo cestnega omrežja (povečanje na 589,7 milijona evrov, od tega 132,3 milijona evrov iz EU sredstev). Sprejet je tudi zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v JŽI za obdobje 2010 do 2023.

· bolj učinkovito izvajanje ukrepov v OP TGP-1 se zagotavlja tudi s povezovanjem ukrepov in instrumentov v širše nacionalne projekte, kot je že sprejeti program Okoljsko učinkovita državna uprava.

Ne glede na ugodnejšo bilanco emisij, kot je kazalo pred kratkim, pa je za doseganje srednje- in dolgoročnih ciljev zmanjševanja izpustov potrebno še pospešiti izvajanje ukrepov v OP TGP-1 in ta kratkoročno usmerjeni dokument nadgraditi. V zadnjem delu poročila so zato predlagani načini za bolj učinkovito izvajanje ukrepov in tudi za nove ukrepe; posebna pozornost je namenjena spodbujanju javnega potniškega prometa. Služba Vlade RS za podnebne spremembe pripravlja Zakon o podnebnih spremembah in dolgoročno podnebno (nizkoogljično) strategijo, ki bosta upoštevala mednarodni okvir in gradila na izkušnjah z izvajanjem operativnega programa. Zakon o podnebnih spremembah je tudi del izhodne strategije Vlade, saj od učinkovitega izvajanja ukrepov za blaženje podnebnih sprememb pričakujemo izboljšanje dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva in nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.

* * *