95. REDNA SEJA VLADE RS

Ljubljana, 30.9. 2021 - Vlada je včeraj na 95. redni seji med drugim potrdila predloga državnih proračunov za leti 2022 in 2023. Sprejela je tudi spremembe Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja PCT za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, ki določa dve novi izjemi pri uporabi mask.

Vlada sprejela odgovor na poizvedbe VČP glede omejevanja svobode zbiranja zaradi preprečevanja širjenja COVID-19

 Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poizvedbe Varuha človekovih pravic Republike Slovenije  v zvezi z omejevanjem svobode zbiranja zaradi preprečevanja širjenja COVID-19, ki ga pošlje Varuhu..

 Varuh je na Vlado naslovil dopis, iz katerega izhajajo navedbe o proučevanju omejevanja svobode zbiranja, kot izhajajo iz Odloka o začasni omejitvi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2. V tej zvezi se želi Varuh seznaniti z vsemi strokovnimi ugotovitvami in predvidevanji, ki so bili podlaga za sprejem in podaljševanje omenjenega odloka.

Vlada poudarja, da je ukrep začasne omejitve zbiranja ljudi, kot izhaja iz odloka, usmerjen v omejevanje socialnih stikov, kar je eden izmed najučinkovitejših ukrepov proti širjenju nalezljive bolezni. Odlok je Vlada sprejela na podlagi 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih, ki v 3. točki prvega odstavka 39. člena dopušča odreditev ukrepa prepovedi zbiranja ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja bolezni.

 Vlada javnih shodov ni v celoti prepovedala, temveč je v zasledovanju načela sorazmernosti predpisala pogoj PCT, ki ga je treba izpolniti, da se shod kljub epidemiološki situaciji lahko izvede, vendar tako, da je zagotovljeno preprečevanje širjenja nalezljive bolezni.

 Slovenija za podaljšanje uporabe praga 50.000 evrov za male davčne zavezance na področju DDV

 Vlada je danes določila besedilo vloge, s katero bomo Evropsko komisijo zaprosili za podaljšanje dovoljenja, da so obračunavanja DDV oproščeni mali davčni zavezanci, ki ne presežejo 50.000 evrov letnega prometa. Predlagali bomo podaljšanje dovoljenja do 31. decembra 2024.

 Evropska direktiva o DDV Sloveniji dovoljuje oprostitev obračunavanja DDV za male davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 25.000 evrov. Kljub temu je bilo na podlagi izvedbenega sklepa iz januarja 2013 Sloveniji dovoljeno, da uvede poseben ukrep in z Zakonom o davku na dodano vrednost ta prag zviša na 50.000 evrov.

 Omenjeno odstopanje omogoča direktiva o DDV, ki določa, da lahko Svet EU na predlog Evropske komisije soglasno dovoli kateri koli državi članici, da uvede posebne ukrepe, ki odstopajo od določb navedene direktive. Cilj tega je poenostavitev postopka obračunavanja DDV oziroma preprečevanje nekaterih vrst davčnih utaj ali izogibanja davkom.

 Ker se poseben ukrep preneha uporabljati 31. decembra 2021, bo Slovenija vložila vlogo za njegovo podaljšanje do 31. decembra 2024. Po tem datumu podaljšanje ne bo več potrebno.

Po 1. januarju 2025 se bo namreč začela uporabljati direktiva 2020/285 o enostavnejših pravilih o DDV za mala in srednja podjetja, ki bo Sloveniji omogočila uporabo praga 50.000 evrov brez posebne odobritve Sveta EU in brez časovne omejitve. 

Spremembe Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja PCT za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2

 Vlada je  izdala Odlok o spremembah Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2.

 Odlok o spremembah Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 določa, da izjema uporabe zaščitne maske velja za zaprte javne kraje in prostore le, če sta istočasno izpolnjeni dve zahtevi: prva zahteva je, da gosti izpolnjujejo pogoj  PCT in druga zahteva je, da se v teh prostorih in krajih nudi hrana in pijača.

 V Odloku o spremembah Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 spreminja, da ob pogoju izpolnjevanja pogoja PCT gostom v zaprtih javnih krajih in prostorih, kjer se nudi tudi hrana in pijača, ni treba uporabljati zaščitne maske. Izjema velja za vse zaprte javne kraje in prostore, ne glede ali gre za gostinsko dejavnost, ki se opravlja v zaprtih prostorih ali za pogostitev na prireditvah v zaprtih prostorih. Javni prostori in kraji so tisti prostori in okolja do katerih ima vsakdo dostop. Javni prostor je prostor, ki je dostopen širši javnosti ali prostor za skupno uporabo, ne glede na lastništvo ali pravico do dostopa. Četrti odstavek 11. člena tega odloka določa pogoje kdaj se javni kraji in prostori štejejo za zaprte.

 Torej, izjema uporabe zaščitne maske velja za zaprte javne kraje in prostore le, če sta istočasno izpolnjeni dve zahtevi: prva zahteva je, da gosti izpolnjujejo pogoj PCT in druga zahteva je, da se v teh prostorih in krajih nudi hrana in pijača. Primerjalno, v odprtih javnih krajih in prostorih je že do sedaj predpisano, da se, ob upoštevanju pogoja PCT, vse aktivnosti lahko izvajajo neomejeno ne glede na zagotavljanje medosebne razdalje 1,5 metra.

 Poleg tega se kot izjemo od obveznega nošenja mask doda osebe, ki izpolnjujejo pogoj PC v okoljih, kjer so v medsebojnem stiku le osebe, ki izpolnjujejo ta pogoj.

 Vlada potrdila predloga državnih proračunov za leti 2022 in 2023

 Vlada je danes določila predlog sprememb državnega proračuna za leto 2022 in predlog proračuna za leto 2023, ki ju bo skupaj s spremljajočimi dokumenti posredovala Državnemu zboru. Predloga sta osredotočena na postopno okrevanje in umikanje začasnih ukrepov za obvladovanje posledic epidemije in izvajanje strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, podprtih z investicijami na ključnih področjih.

 Vlada je predlog sprememb proračuna za leto 2022 in predlog proračuna za leto 2023 pripravila v negotovih razmerah, povezanih z obvladovanjem epidemije in okrevanjem gospodarstva ter posledično s spremenljivimi makroekonomskimi okoliščinami.

 Splet ekonomskih in proračunskih politik je tako osredotočen na postopno okrevanje in umikanje začasnih ukrepov za obvladovanje posledic epidemije in izvajanje strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, podprtih z investicijami na ključnih področjih. S tem se bo po obdobju epidemije, v katerem veljajo izjemne okoliščine in odstop od fiskalnih pravil, zastavila pot za postopno uravnoteženje državnega proračuna.

V predlogu sprememb proračuna za leto 2022 načrtujemo prihodke v višini približno 11,47 milijarde evrov, kar je 4,5 % več kot v sprejetem proračunu za leto 2022. Odhodke načrtujemo v skupni višini približno 13,94 milijarde evrov po denarnem toku, kar je 10,7 % več kot v sprejetem proračunu za leto 2022. Proračunski primanjkljaj bo po načrtih tako dosegel približno 2,47 milijarde evrov ali 4,6 % BDP, ker smo še vedno v fazi okrevanja in odpravljanja posledic epidemije. 

 V predlogu proračuna za leto 2023 pa načrtujemo prihodke v višini približno 11,84 milijarde evrov, kar je 3,3 % več kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2022. Odhodke načrtujemo v višini približno 13,36 milijarde evrov po denarnem toku, kar je za 580 milijonov evrov manj od odhodkov, načrtovanih v predlogu sprememb proračuna za leto 2022. Proračunski primanjkljaj bo po načrtih tako dosegel približno 1,52 milijarde evrov ali 2,6 % BDP.

Vlada je določila tudi besedilo sprememb Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 v delu, ki se nanaša na leti 2022 in 2023. S predlaganimi spremembami se bo za leto 2022 zgornja meja izdatkov sektorja država povečala na 26,1 milijarde evrov. Po denarnem toku se bo za državni proračun  v odloku dovoljena zgornja meja izdatkov povečala na 13,95 milijarde evrov, za občine na 2,49 milijarde evrov in za izdatke pokojninske blagajne na 6,48 milijarde. V letu 2023 se bo v odloku zgornja meja izdatkov sektorja država določila na 25,98 milijard evrov, po denarnem toku pa se bo dovoljena zgornja meja izdatkov za državni proračun povečala na 13,37 milijarde evrov, za občine na 2,51 milijarde evrov in za izdatke pokojninske blagajne na 6,64 milijarde evrov.

Vlada je določila tudi besedilo predloga Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023, ki bo omogočil tekoče in nemoteno izvrševanje proračunov ter zagotavljal ustrezne pravne podlage za učinkovito porabo evropskih sredstev za projekte, vključene v načrt za okrevanje in odpornost.

 S predlogom zakona urejamo tudi povprečnino za občine, ki za proračunsko leto 2022 znaša 645 evrov, za leto 2023 pa 647 evrov.

 V zakonu je vlada določila tudi zneske za izplačilo letnega dodatka prejemnikom pokojnin v letu 2022. Upravičenci, ki prejemajo pokojnino v znesku do 570 evrov, bodo prejeli letni dodatek v višini 450 evrov. Tisti s pokojnino med 570,01 evra in 680 evrov bodo prejeli dodatek v višini 310 evrov. Prejemniki pokojnin v znesku med 680,01 evra in 805 evrov bodo deležni dodatka v višini 250 evrov. Letni dodatek v višini 200 evrov bodo prejeli prejemniki pokojnin v znesku med 805,01 evra in 970 evrov. Upravičenci, ki prejemajo pokojnine nad 970,01 evra, pa bodo deležni dodatka v višini 140 evrov.  

* * *